Talisman, joker s klopi, as iz rokava Juliana Nagelsmanna in še kako bi ga lahko poimenovali. Da bo nemška nogometna reprezentanca prvič po zanjo predolgih dvanajstih letih zaigrala v izločilnih bojih svetovnega prvenstva, je zaslužna celotna zasedba elfa, toda eno ime še posebej izstopa. Deniz Undav sicer ni začel nobene izmed uvodnih dveh tekem zmagovalcev mundiala iz leta 2014, pa je kljub temu za zdaj najboljši nemški posameznik turnirja, ki ga gostijo Kanada, ZDA in Mehika.
Še zdaleč ni povsem običajen nogometaš ali nekdo, ki bi živel življenje vseh mladih talentov v modernih časih, zato je njegova zgodba še toliko bolj navdihujoča, kajti hkrati spodbuja trditev, da športnik ne sme nikoli odnehati. Pot nogometaša turško-sirskih korenin, rojenega leta 1996, se je pričela v domačem Achimu, od koder ga je v svoje vrste zvabila akademija Werderja, ki je še nekaj let prej slavil v nemškem prvenstvu. Po petih letih oziroma pri štirinajstih so Undavu pri Werderju pomahali v slovo, saj naj bi bil za njihove pojme prenizek. Napadalec Stuttgarta danes v višino meri 179 centimetrov.
Zjutraj služba, popoldan trening
Od prvoligaškega Werderja je padel do četrtoligaške ravni, kjer je tudi začel svojo člansko kariero. Igranje med polprofesionalci za približno 150 evrov na teden bi se marsikateremu 17-letniku zdelo izjemno, a da bi Undav lahko shajal iz meseca v mesec, je bilo premalo. "Ko so mi v Bremnu povedali, da pri njih nimam prihodnosti, ker sem prenizek, se mi je zlomilo srce. A nisem izgubil upanja. Pri 17 letih sem zapustil dom in podpisal pogodbo s Havelsejem v nemški polprofesionalni regionalni ligi. Tam sem nogomet združeval s polnim delovnim časom. Osem ur na dan sem upravljal laserski stroj v tovarni. Vstal sem okoli 4. ure zjutraj, odšel v tovarno, nato na trening in se vrnil domov okoli 20. ure ter naslednji dan vse ponovil. To delo sem moral opravljati za preživetje, saj se le z denarjem od nogometa nisem mogel preživljati," je nemški napadalec povedal v enem izmed intervjujev.
Njegovo odrekanje in trdo delo nista ostala neopažena. Po nekaj uspešnih sezonah v četrti ligi ga je opazil tretjeligaš Meppen, za katerega je podpisal pri dvaindvajsetih, torej pri starosti, ko je Benjamin Šeško svoj podpis že dodal na papirje z grbom Manchester Uniteda. V Meppnu je Undav potreboval le dve leti, da se je zanj ogrel takratni belgijski drugoligaš Union Saint-Gilloise, klub, ki je z nakupom Raula Florucza postavil prestopni rekord slovenske lige. Nemški napadalec je bil že v prvi sezoni s 17 goli eden izmed ključnih, da so se kasnejši belgijski prvaki, ki so na novi naslov čakali skoraj sto let, vrnili med elito. Deniz Undav je tako v sezoni 2021/22 oziroma šele pri 25 letih prvič izkusil prvoligaški nogomet, a ga to ni pretirano oviralo. Med belgijsko elito je s 26 goli v prvenstvu zabeležil svojo najboljšo sezono v dosedanji karieri. Kdo bi si mislil, da bo nekdo dve leti po igranju v nemški tretji ligi izkusil angleško premier ligo.
Nemška himna prvič pri sedemindvajsetih
Izjemne predstave v dresu Uniona niso ostale spregledane, zato je na vrata potrkal Brighton. V premier ligi se sicer Undav ni pretirano proslavil, saj je na prvi ligaški gol v dresu galebov čakal skoraj leto dni. Ko je aprila prebil led, je do konca sezone dodal še štiri. Vendar pa tako kot je premier liga slovita, je lahko tudi neizprosna. Brighton ga je zato poslal na posojo k Stuttgartu, kjer je Undav dokončno lahko izpolnil otroške sanje in zaigral v najmočnejši nemški nogometni ligi. V sezoni 2023/24 je petkratnim nemškim prvakom pomagal do prve uvrstitve v ligo prvakov po sezoni 2009/10, kar je bilo dovolj, da je Stuttgart Undava odkupil. Preko nemškega velikana si je 29-letnik utrl pot do nemške izbrane vrste, za katero je debitiral šele pri poznih 27 letih in je zanjo do sedaj zbral le enajst nastopov. Da, prvič je dres z nemškim grbom oblekel šele nekaj mesecev pred evropskim prvenstvom leta 2024, saj nikoli ni bil del nemških mlajših selekcij. Če je na domačem Euru dočakal vsega šest minut priložnosti, je njegova vloga tokrat nekoliko večja, da je postala osrednja, pa je poskrbel sam.
Na letošnjem mundialu je za zdaj na dveh tekmah zbral skupno le 56 minut, vendar pa je v tem času sodeloval pri kar petih zadetkih. Tri je dosegel sam, medtem ko je za dva uspešno podal. V bistvu je sodeloval pri vseh nemških zadetkih, ki so na tem prvenstvu padli, ko je bil v igri, za to pa potrebuje v povprečju dobrih enajst minut. Je pa na prvih dveh tekmah Undav že izenačil in presegel nekatere rekorde. Potem ko je proti Curacau v prvem krogu zabeležil dve asistenci, je postal šele prvi nemški nogometaš po Pierru Littbarskem, ki je v igro prišel kot rezerva in nato na tekmi svetovnega prvenstva zabeležil dve asistenci. Ko je po vstopu s klopi proti Slonokoščeni obali z dvema goloma poskrbel za popoln preobrat, ki je Nemcem zagotovil prvo napredovanje po 12 sušnih letih, se je Undav proslavil kot najboljši rezervni igralec v zgodovini mundialov in z udeležbo pri petih golih znotraj 56 minut prehitel Rogerja Millo in rojaka Andrea Schürrleja. Pri petih golih je na tem prvenstvu sodeloval le še Lionel Messi, ki je bil vsakič v vlogi strelca. Od delovnika v tovarni do največjega odra ali dokaza, da v življenju nikoli ne smemo obupati.
