Mitja Sagaj
Evropa ne zaostaja pri znanju, raziskavah ali ustanavljanju novih tehnoloških podjetij. Težava nastopi pozneje – ko najbolj obetavna podjetja potrebujejo stotine milijonov evrov za hitro globalno rast. Prav to vrzel naj bi zapolnil novi Scaleup Europe Fund, večmilijardni investicijski sklad, namenjen podpori evropskim podjetjem v fazi intenzivnega širjenja.
Sklad bo usmerjen v podjetja na področjih umetne inteligence, kvantnih tehnologij, polprevodnikov, robotike, energetike, vesoljskih tehnologij, biotehnologije, medicinskih tehnologij in drugih strateških sektorjev. Njegov cilj je omogočiti, da najbolj perspektivna evropska podjetja ostanejo v Evropi tudi v poznejših razvojnih fazah, namesto da največje investicije iščejo v ZDA ali se tja celo preselijo.
Novi sklad naj postane dokaz, da je vlaganje v evropska podjetja v fazi rasti privlačno tudi z vidika donosov
Da je prav pomanjkanje kapitala za rast ena največjih evropskih slabosti, opozarja tudi Hermann Hauser, ustanovni partner sklada Amadeus Capital Partners in eden najbolj prepoznavnih evropskih vlagateljev v tehnološka podjetja. "V Evropi ustvarimo več startupov kot v ZDA, vendar pri prehodu v fazo hitre rasti močno zaostajamo. Od dvanajstih samorogov, pri katerih sem sodeloval, je vsak končal v ZDA," je ob lansiranju novega sklada na vrhu Evropskega sveta za inovacije (EIC - European Innovation Council) v Bruslju dejal Hauser.
Po njegovem mnenju pa Evropa še zdaleč ni izgubila tekme za prihodnje tehnološke preboje. Med področji, kjer lahko prevzame vodilno vlogo, je izpostavil kvantno računalništvo, fotoniko in novo generacijo umetne inteligence. "Iskanje je dobil Google, družbena omrežja Facebook, vendar kvantno računalništvo še ni izgubljeno. Prav tako ne fotonika. Evropa ima vse razloge za prepričanje, da lahko vodi naslednji val tehnološkega razvoja," je poudaril.
Evropi ne manjka ne denarja ne talentov
Evropska komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva novi sklad vidi kot pomemben korak k utrditvi evropske tehnološke suverenosti. "To je velik uspeh. Gre za prvi sklad te vrste, ki temelji na resničnem javno-zasebnem partnerstvu in skupni strateški investicijski viziji," je dejala. In dodala: "Ne manjka nam denarja in ne manjka nam talentov. V Evropi vsako leto nastane več startupov kot kjerkoli drugje na svetu. Kar potrebujemo, je, da delujemo bolj povezano in poglobimo enotni trg."
Ob tem opozarja, da sam sklad ne bo dovolj. Po njenem mnenju mora Evropa pospešiti vzpostavitev unije kapitalskih trgov, zmanjšati birokratske ovire in omogočiti hitrejše poslovno okolje za inovativna podjetja.
"Najbolj obetavna evropska podjetja še vedno odhajajo iz Evrope. To moramo ustaviti. Poenostavitev ne sme ostati slogan, ampak mora postati vidna v konkretnih ukrepih," je poudarila. Poseben poziv je namenila tudi velikim evropskim podjetjem. Ta bi morala po njenem mnenju hitreje sodelovati z inovativnimi podjetji, vlagati vanje in postati njihovi prvi kupci.
V skladih ležijo bilijoni evrov kapitala
Velika pričakovanja imajo tudi zasebni vlagatelji. Christian Sinding, izvršni direktor investicijske skupine EQT in eden od prihodnjih sopredsednikov sklada, meni, da Evropa ne trpi zaradi pomanjkanja denarja, temveč zaradi njegove neučinkovite uporabe.
"V evropskih pokojninskih in zavarovalniških skladih ležijo bilijoni evrov kapitala. Velik del tega denarja je praktično neaktiven, medtem ko je v sklade tveganega in razvojnega kapitala usmerjenih zelo malo sredstev," je dejal.
Po njegovem mnenju lahko novi sklad postane dokaz, da je vlaganje v evropska podjetja v fazi rasti privlačno tudi z vidika donosov, kar bi lahko odprlo vrata bistveno večjemu obsegu zasebnega kapitala.
Dolgoročne ambicije pobudnikov segajo precej dlje od ustvarjanja novih samorogov. Sinding si želi, da bi Evropa v prihodnjem desetletju ustvarila več podjetij, vrednih bilijon evrov. "Danes govorimo o bilijonskih podjetjih predvsem v ZDA. Moj cilj je, da bi imeli tudi v Evropi več podjetij, vrednih bilijon evrov," je dejal.
Evropa ob bok Ameriki in Kitajski
Hauser pa meni, da bi bil že pomemben korak naprej nastanek več tako imenovanih hektakoronov – podjetij, vrednih več kot sto milijard evrov. "V Evropi jih imamo pet, v ZDA pa petintrideset. Potrebujemo tehnološki ekosistem, ki bo lahko tekmoval z ameriškim in kitajskim," je poudaril.
Za Zaharievo bo končni uspeh merjen predvsem po tem, ali bodo tehnologije, razvite v Evropi, tudi ostale v Evropi. "Želim si, da bi tehnologije, ki jih razvijemo tukaj, ostale zasidrane v Evropi in da bi evropska podjetja postala globalni igralci, ne da bi bila odvisna od enega ali dveh trgov," je dejala.
Scaleup Europe Fund tako predstavlja enega najambicioznejših evropskih poskusov doslej, da bi celina svojo znanstveno odličnost pretvorila v podjetja svetovnega formata. Če bodo pričakovanja vlagateljev in evropskih institucij uresničena, bi lahko prav naslednje desetletje pokazalo, ali je Evropa sposobna ustvariti novo generacijo globalnih tehnoloških prvakov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
