(FOTO) Mariborski mladi raziskovalci prehiteli Ljubljano in Celje

Maribor je še enkrat dokazal, da sodi med najmočnejša raziskovalna središča v Sloveniji. Mladi raziskovalci, vključeni v program Mladi za napredek Maribora pri Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Maribor, so na 60. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije osvojili kar 23 zlatih, 36 srebrnih in 61 bronastih priznanj ter znova opozorili na izjemen raziskovalni potencial mesta in širše severovzhodne Slovenije. ​"Naši mladi raziskovalci so se na državnem srečanju znova odrezali odlično in dokazali, koliko truda, radovednosti in predanosti vlagajo v svoje raziskovalno delo. Za nas ste prav vsi zlati," je ponosna nad dosežki mladih raziskovalcev Urša Žiger, koordinatorica Mladi za napredek Maribora pri ZPM Maribor. 

Moč raziskovanja

Med 486 prijavljenimi raziskovalnimi nalogami iz vse države so strokovne komisije v drugi krog uvrstile le 236 najboljših. Njihovi avtorji so morali svoje delo tudi javno zagovarjati pred strokovnimi komisijami, kar je predstavljalo zadnji korak v boju za najvišja priznanja. Državno srečanje je maja gostila Murska Sobota, junija pa so najboljše mlade raziskovalce počastili še na prireditvi Zotkini talenti v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Posebej izstopa dejstvo, da so mariborske osnovne in srednje šole skupaj osvojile več zlatih priznanj kot šole iz Ljubljane in Celja skupaj. Mariborčani so prejeli 23 zlatih priznanj: devet osnovnošolci in štirinajst srednješolci. Ljubljanske in celjske šole so jih skupaj zbrale 19. Med srednjimi šolami je največji uspeh dosegla II. gimnazija Maribor, ki je osvojila šest zlatih priznanj in bila najuspešnejša srednja šola v Sloveniji. Prva gimnazija Maribor je dodala še tri zlata priznanja, kar pomeni, da sta mariborski gimnaziji skupaj osvojili kar devet zlatih priznanj. Med srednjimi šolami pa so zlata priznanja osvojili še dijaki Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, Srednje elektro-računalniške šole Maribor, Tehniškega šolskega centra Maribor, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in Srednje šole za oblikovanje Maribor. V Ljubljani je bila najuspešnejša Gimnazija Vič s petimi zlatimi priznanji, Celje pa je zbralo pet zlatih priznanj predvsem prek različnih programov Šolskega centra Celje. Med letošnjimi prejemniki zlatih priznanj ni bilo srednjih šol iz Kopra in s Ptuja. Dober rezultat je s tremi zlatimi priznanji dosegla tudi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. 

Pri osnovnih šolah je bila premoč Maribora še izrazitejša. Mariborske osnovne šole so osvojile devet zlatih priznanj, ljubljanske tri, celjske pa štiri. Zlata priznanja so prejeli učenci Osnovne šole Bojana Ilicha, Osnovne šole bratov Polančičev, Osnovne šole Toneta Čufarja, Osnovne šole Franca Rozmana - Staneta, Osnovne šole Angela Besednjaka, Osnovne šole Maksa Durjave in Osnovne šole Tabor I Maribor. 

Uspeh ni naključje, temveč sistem

"Dosežki mariborskih mladih raziskovalcev potrjujejo dolgoletno kakovost raziskovalnega dela v regiji. Ob podpori mentorjev, šol in programa Mladi za napredek Maribora številni mladi že v osnovno- in srednješolskih letih posegajo po raziskovalnih izzivih, katerih rezultati pogosto presegajo lokalne okvire in dosegajo državni vrh. To je vložek v naše otroke in mlade," je uspehe pokomentirala Urša Žiger. 

Po besedah dr. Andreja Naterarja, izrednega profesorja in predsednika odbora Mladi za napredek Maribora, takšni rezultati niso naključje. "Nič ni bilo podarjeno ali poklonjeno. Ti rezultati so posledica zelo ugodnega prepleta treh dejavnikov, ki se v Mariboru srečajo na izjemen način," pravi.

Prvi dejavnik so mladi, ki so pripravljeni vložiti veliko dodatnega časa in energije v raziskovalno delo. Drugi so mentorji, ravnatelji in šole. "Mentorji za to niso dodatno plačani in nimajo nič manj dela. A znajo pri mladih prepoznati potencial in jih spodbuditi, da skupaj ustvarijo nekaj več. Šole se pri nas znajo organizirati in ustvariti okolje, v katerem raziskovanje postane vrednota," pojasnjuje Naterar.

Pomembno vlogo ima tudi Univerza v Mariboru s svojimi laboratoriji, inštituti in strokovnjaki, ki mladim raziskovalcem omogočajo dostop do znanja in raziskovalne infrastrukture. Tretji steber uspeha pa sta po njegovem mnenju Mestna občina Maribor, ki financira program Mladi za napredek Maribora, in Zveza prijateljev mladine Maribor, ki skrbi za njegovo izvedbo. "Če povežemo zagnane mlade, predane mentorje, podporo univerze in stabilno podporo mesta, dobimo okolje, v katerem lahko takšni rezultati nastajajo. To je prava mariborska zgodba o uspehu," poudarja Naterar.

Zlata priznanja tudi za strokovne šole

Zlatih priznanj pa niso osvojili le gimnazijci. Prejeli so jih tudi dijaki srednjih strokovnih šol, tudi z nalogami, ki presegajo ozko področje njihovega izobraževalnega programa. To kaže, da te šole dijakom omogočajo raziskovanje tudi zunaj njihove osnovne stroke, takšna odprtost pa že vrsto let prinaša odlične rezultate. Ti ne bi bili mogoči brez motiviranih dijakov in mentorjev, ki znajo prepoznati, usmerjati in razvijati njihov raziskovalni potencial. Tak uspeh je dosegla Srednja šola za oblikovanje Maribor. Raziskovalna naloga Odvzem slovenskih otrok kot del nacistične raznarodovalne politike, ki sta jo pripravili Ane-Marie Perko in Catarina Cimerman pod mentorstvom Petre Klima, se je na področju zgodovine uvrstila na državno raven in prejela zlato priznanje. Že na regijskem srečanju je navdušila strokovno komisijo, saj sta raziskovalki zanjo prejeli 168 točk od možnih 170, kar je bil eden najvišjih dosežkov med vsemi prijavljenimi nalogami. Uvrščena je bila tudi v posebno kategorijo za nagrado dr. Brede Žerjal. "Takšni uspehi so predvsem rezultat velikega truda in energije dijakov ter profesorjev. Vsi delamo za isti cilj, to pa je tudi plod večletnega dela. Mladi raziskovalci ne pridejo do takšnih dosežkov čez noč, ampak postopoma napredujejo in z vsakim projektom pridobijo nova znanja in samozavest," poudarja zgodovinarka Petra Klima. Po njenem mnenju je pri raziskovalnem delu ključna tudi vloga mentorja. "Mentor mora znati mlade navdušiti s svojo energijo in jih spodbuditi k raziskovanju. Pomembno je tudi sodelovanje z zunanjimi ustanovami. Muzeji in arhivi nam vedno priskočijo na pomoč. Letos se je posebej angažiral Pokrajinski muzej Celje, kjer si je kustosinja Darja Jan vzela veliko časa za naše dijakinje, jim razložila številne zgodovinske okoliščine in pomagala pri raziskovanju. Takšno povezovanje prinaša najboljše rezultate," pravi. Dodaja, da raziskovalne naloge pomenijo veliko več kot le dobro oceno ali priznanje: "Marsikdo se po takšni izkušnji odloči, da bo pri maturi izbral zgodovino, nekateri pa pri sebi odkrijejo tako močno zanimanje za preteklost, da se pozneje odločijo tudi za študij zgodovine. To je največja vrednost raziskovalnega dela." 

Simbol Maribora in njegovega znanja

Dr. Andrej Natere meni, da so rezultati raziskovanj mladih najboljši odgovor na stereotipe o pasivni in nezainteresirani mladini. "Veliko govorimo o tem, da so mladi ujeti v tehnologijo in družbena omrežja. Hkrati pa število raziskovalnih nalog in njihova kakovost rasteta. To kaže, da imamo veliko mladih, ki sodobno tehnologijo uporabljajo za ustvarjanje, raziskovanje in razvoj novih idej," pravi in nadaljuje: "Hvala šolam, hvala mentorjem, hvala Univerzi v Mariboru in hvala mestu, da to podpira. Brez tega se takšna zgodba ne bi mogla zgoditi. Program Mladi za napredek Maribora bi lahko postal ena od zaščitnih znamk mesta." 

​Meni, da Maribor potencial teh mladih zna prepoznati, vendar ga ne sme razumeti kot nekaj, kar je mogoče takoj in neposredno "izkoristiti". Učinki raziskovalnega dela se pokažejo pozneje, pogosto šele na fakulteti ali v poklicni poti. "Zgodi se začetek študijskega leta, ko imam bruce, pa nekdo dvigne roko in reče: jaz sem bil pa na Mladi za napredek Maribora. Takrat vidiš direktno linijo. Za nekoga se je pot začela že pri raziskovalni nalogi v osnovni šoli," pravi Naterar.
Po njegovih besedah odhodi mladih v tujino niso nujno izguba. "Mladi gredo, ampak se po večini tudi vrnejo. To ni beg možganov, ampak kroženje možganov," poudarja. Zato mladih, pravi, ne gre zapirati v mestne, občinske ali nacionalne okvirje, temveč jim je treba omogočiti, da gredo po nova znanja in se vrnejo z izkušnjami, ki lahko obogatijo domače okolje. Ob tem ima jasno sporočilo tudi za mariborskega župana in mesto: "ZPM se ne bi smel vsako leto znova boriti za denar, da lahko izpelje ta odlični program Mladi za napredek Maribora. Še več, ta program bi moral postali zaščitna znamka mesta, kot je Najstarejša trta," pravi Naterar.