Dr. Deana Korošaka in dr. Mitjo Slavinca, fizika, ki kandidirata za položaj rektorja Univerze v Mariboru, smo soočili v podkastu Večer za vikend. V nadaljevanju pa povzemamo nekatere njune opredelitve do ključnih tem, ki jih je v pogovoru izpostavil odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. Celotnemu pogovoru lahko še vedno prisluhnete na Večerovi spletni strani, na Večerovem YouTube kanalu in na platformah za podkaste. Rektorske volitve so danes, rezultati naj bi bil znani pozno popoldan.
Velika večina dosedanjih rektorjev UM je iz naravoslovja oziroma tehnike
Korošak: Razlogi so različni. Menim, da želi večina naših kolegov in kolegic predvsem v miru delati. Iz prorektorskega mandata vem, da ko opravljaš takšno funkcijo, ne moreš v miru delati. Vse druge stvari imajo prednost. Potem to obdobje dejansko pomeni v akademski karieri vrzel, ki je nekateri ne želijo. Smo samoupravna organizacija, kandidira tisti, ki ima vizijo, željo, voljo voditi.
Slavinec: Zadnjih 25 let rektorji prihajajo s tehničnih fakultet, mogoče je razlog tudi ta, da so te večji del na naši univerzi. Sam sem moral sodelovati z različnimi ljudmi in sem se navadil dela, tudi razmišljanja naravoslovcev, družboslovcev, humanistov. Zmeraj sem iskal povezave, kako lahko naravoslovec razume koga drugega in obratno. Ne vidim težav, da ne bi kot naravoslovec znal poskrbeti za celotno univerzo, vključno z družboslovno-humanističnimi fakultetami.
Korošak kot prorektor Kačičeve ekipe dosedanja vlada, kontinuiteta?
Slavinec pa opozicija, napoved sprememb?
Slavinec: Tega ne razumem na takšen način. Potegujem se za vodenje univerze, kar želim početi na način, kot najboljše vem in znam, da bo najboljše za univerzo. Ne gre za oponiranje, kar je naloga opozicije, zadeve, ki jih lahko naredim drugače in koristnejše za razvoj UM, zaposlenih in študentov, bom na ta način uveljavljal.
Korošak: Ponosen sem na svoje dosežke v okviru mandata za prorektorja za raziskovalne zadeve, ki jih ni malo. Kontinuiteta je beseda, ki je žal v Sloveniji iz političnih razlogov dobila slabšalen prizvok. Kar se mene tiče, pomeni stalni napredek. To poimenujem kontinuum sprememb. Odločitev, za katero ocenimo, da ni bila najboljša, lahko v vsakem trenutku popravimo. Univerza je velika institucija, ki ne potrebuje prelomov, naglih sprememb, ampak stalnost, zanesljivost in stabilno okolje za delovanje.
Mitja Slavinec: Moje sporočilo politiki je, naj udejanjijo skladen regionalni razvoj tudi na področju visokega šolstva
Temeljne naloge univerze v času tektonskih premikov in zgodovinskih prelomov, družbenih, političnih, tehnoloških
Korošak: Smo pred izjemnimi izzivi kot univerza, družba in država. Morda so nekatere stvari še pomembnejše od tehnologije. Univerza je eden tistih otokov, kjer si lahko zaenkrat še vzamemo čas, da počasi in zanesljivo razmišljamo. Naloga UM je, da kritično reflektira vse okoliščine, ki jo obdajajo, vplivajo na njeno delovanje, in pomaga družbi razmišljati o tem, kaj in kako naprej. Univerza je tista, ki pa lahko nudi oporo v negotovih časih, ker je institucija, ki ima zgodovino, zna kritično razmišljati in poiskati rešitve.
Slavinec: Blizu mi je liberalni pristop, tako želim voditi univerzo. UM želim odpreti. Odpreti jo želim najprej do našega mesta, da se bo bolj čutilo, da je Maribor univerzitetno mesto. Odpreti jo želim seveda tudi mednarodno, napovedujem prorektorja za mednarodno sodelovanje, kajti pomembno je, da naši študentje in zaposleni dobijo izkušnjo svetovljanstva. Na ta način univerza ne bo samo utrjevala mesta na mednarodnih primerjalnih lestvicah, ampak bo nudila znanje, izkušnje in kompetence, ki so za poklice prihodnosti in za razvoj zelo pomembni. Smeri razvoja so modernizacija, digitalizacija, manj postopkov in več zaupanja. Na ta način lahko dosežemo formalno stabilnost, a tudi hitrejši razvojni preboj.
Širjenje študijskih programov ali strateško osredotočanje na področja, kjer je univerza že močna
Korošak: Naši študijski programi so v bistvu intelektualni kapital, lastnina te univerze, najbolj pomembna poleg raziskovanja. Večkrat se postavlja vprašanje, ali bi kakšne študijske programe ukinili, ker ni dovolj vpisa. Lahko, da se je zaradi družbenih sprememb nekaj zgodilo in je področje postalo nezanimivo za mlade ljudi. Primer je na področju energetike. Nekoč smo se odločili, da ne potrebujemo več jedrske energije. Zdaj smo ugotovili, da to ni dobra pot, ker lahko vodi v energetsko odvisnost od drugih akterjev. Tukaj smo videli priložnost, da recimo vpeljemo nov študijski program jedrske energetike, ker imamo fakulteto v Krškem. S partnerji iz Pariza si obetamo mednarodni program. Druga stvar pa je, ali je Univerza v Mariboru kompletna v svoji študijski ponudbi. Ni. Na dveh področjih bi želel, da naredimo hitre korake naprej. To je umetnost, kjer ne izobražujemo akademskih umetnikov. To UM manjka. Druga stvar pa je recimo šport. Imamo študijski program, ki pa prav tako nima cele vertikale.
Slavinec: Ko smo na ministrstvu pripravljali znanstvenoraziskovalno in visokošolsko strategijo, sem dal generalnim direktorjem naslednje navodilo. Moramo krepiti naše paradne konje. Hkrati pa moramo evidentirati naše potenciale in jim dati možnost, da bodo čim prej postali eni od naših paradnih konjev. Tista področja, ki so dobra, je treba maksimalno podpreti, tistim, ki imajo potencial, pa omogočiti napredek. Umetnost vidim kot eno od teh. Šport je moja velika prioriteta, zelo dobro ga poznam tudi po organizacijski plati, ker sem 25 let član skupščine OKS. Želim, da naši študentje dobijo poglobljeno športno izkušnjo. Generalno pa smo javna univerza in moramo služiti potrebam javnosti, gospodarstva in tudi vsem drugim družbenim podstatim, po drugi strani pa seveda moramo ustvarjati poklice prihodnosti, študentom dati tiste kompetence, ki jih bodo v prihodnje potrebovali.
Demografski upad študentov, globalna bitka za talente, pridobivanje tujih študentov in raziskovalcev
Korošak: Zaenkrat nam vpis vsako leto narašča. Nekaj delamo dobro. Prihajajo pa generacije, ki so manj številčne, to se bo poznalo. In smo v Mariboru, v vzhodni kohezijski regiji, in že leta opazujemo, kako talent, ki ga vzgojimo na UM, odhaja čez mejo, tudi na najbolj prebojnih področjih, recimo programiranju, računalništvu. Kaj lahko univerza, ki ima omejene vzvode, naredi? Lahko prispeva kritični premislek, kaj je treba narediti. Ključne regijske akterje je treba povezati v skupno zgodbo. Maribor mora postati mesto, kjer je fino živeti in delati. Vsi poznamo podjetje SkyLabs, izšlo je iz UM kot majhen spin-off. Za svoj kader je nazaj pripeljalo inženirje, ki so delali v Avstriji. Ponudili so jim izjemne pogoje, zanimive probleme in prihodnost ... Imajo več kot 60 zaposlenih, gradijo novo zgradbo pod Pohorjem, so eno najboljših podjetij. UM lahko spodbuja študente in profesorje, da gredo z idejami z univerze v obliki v spin-offov, spin-outov, startupov in poganjajo ta ekosistem.
Dean Korošak: Na dveh področjih bi želel, da naredimo hitre korake naprej. To sta umetnost in šport
Slavinec: Ustanovili bomo fundacijo UM, ki bo skrbela za dvoje. Eno so štipendije, drugo pa, da bodo študentje že v času študija povezani s štipenditorji, z gospodarstvom. Kajti tisti, ki si že v času študija začnejo graditi kariere, z večjo verjetnostjo ostanejo tukaj kot zaposleni. S tistimi, ki odidejo, moramo ohraniti dobre stike, če imamo močan alumni klub, so lahko naši najboljši ambasadorji. Postopek vpisa je na UM bistveno bolj dolgotrajen kot ljubljanski. Tisti študentje, ki pridejo iz tujine v Slovenijo, se pogosto vpišejo tja, kjer imajo prvo možnost. V Ljubljani se lahko vpišejo mesec prej. To je zelo enostavna formalna sprememba, ki je potrebna. Znanje mora biti dostopno za tuje študente, napovedujem simultano prevajanje predavanj v angleščino, ker tehnologija to že omogoča. V Sloveniji lahko orjemo ledino; ob podpori umetne inteligence, digitalizacije in vseh sodobnih orodij lahko ustvarimo novo platformo podajanja znanja, sledimo didaktičnim trendom v svetu.
Najverjetnejša četrta Janševa vlada brez samostojnega ministrstva za visoko šolstvo in znanost
Slavinec: Bolj pomembno je, kdo bo minister. Zdaj je bil naš resorni minister bivši rektor Univerze v Ljubljani. Želim si, da bi bil minister nekdo, ki bi videl širše, celotno Slovenijo. Nočem privilegijev za našo univerzo, samo enakopravnejšo obravnavo. Na vse parlamentarne stranke sem naslovil pismo, zdaj, ko se sestavlja vlada in nastaja koalicijska pogodba, je pravi trenutek, da opozorimo na to izrazito centralizacijo našega visokošolskega prostora, vključno s sredstvi. Sedemdeset odstotkov sredstev ostane v Ljubljani. Moje sporočilo politiki je, naj udejanjijo skladen regionalni razvoj tudi na področju visokega šolstva. Samo dva raziskovalna inštituta nista locirana v Ljubljani. Dva mandata sem vodil društvo poslancev, naučil sem se pogovarjati z vsemi, levimi, desnimi, sredinskimi. Z vsemi imam stike, vsem, ki so bili izvoljeni - od številnih sem imel telefonske - sem poslal jutro po volitvah čestitke. To je stvar bontona, a bo koristno za UM. Pomembno je, da bo med več tisoč ljudmi, ki se dnevno vozijo v Ljubljano, čim več takšnih, ki so državni funkcionarji ali pa uredniki, da bomo imeli čim več naših ljudi med odločevalci. Ti med drugim gotovo boljše razumejo potrebe in položaj UM.
Korošak: Univerza ni polje političnih uslug, ni polje zunanjih vplivov in podobnih mehanizmov, ampak je avtonomna akademska institucija. To jemljemo zelo resno, mladim državljanom in državljankam moramo predati vrhunsko znanje. Ekipa, ki je vodila UM v preteklih letih, je sodelovala s štirimi vladami RS, z več kot štirimi ministri z različnimi imeni, ministrstva se skoraj vsakič, ko se vlada zamenja, malo spremenijo. V tem ne vidimo problema. Za nas je pomembno to, da mi vemo, kdo je naš sogovornik v novi postavi, kdo je tisti, ki bo imel sektor visokega šolstva in raziskovanja kot svoje operativno področje. To je tista oseba, s katero se bomo mi pogovarjali. Kako si vlada zamisli shemo resorjev, se UM ne dotika. Imamo velika pričakovanja do prihodnje vlade. Predvsem si želimo, da so zelo senzibilni do regionalne situacije in vidijo, da je regijska politika v zadnjih dvajsetih letih povzročila ogromne razlike med osrednjo in ostalo Slovenijo. To je ključni problem. Zakaj odhajajo mladi v tujino, v Ljubljano? To so visoki družbeni stroški, ki povzročajo za nekatere popolnoma nemogoče razmere.
Čas vojn, oboroževanja: Kako ohraniti financiranje raziskav in razvoja, 1,5 odstotka BDP za znanost, visoko šolstvo po zakonih o visokem šolstvu oziroma oziroma znanstvenem raziskovanju
Korošak: Zakona po novem predvidevata pogajanja z ministrom oziroma ministrstvom, tako se določi šestletni okvir delovanja univerze. Če upoštevamo še prehodno obdobje, je to 10 let. Prepričan sem, da se zna UM pripraviti z zelo dobro, usposobljeno ekipo: imamo vse od pravnikov, ekonomistov do filozofov. Preden pride do pogajanj, je ključno, da spoznamo, da so se stvari, odnosi in razmerja med institucijami v visokošolskem prostoru zacementirala pred petindvajsetimi leti. Univerza v Mariboru je v tem času izjemno napredovala, razmerja pa so ostala enaka. Od vlade bi pričakoval, da sprevidi, da se je o tem treba pogovarjati. Razmerja se morajo določiti glede na uspešnost, velikost, ambicije in rezultate danes, leta 2026. Od tod se lahko pogajamo o ustreznem proračunu za splošno izobraževalno dejavnost, investicije in seveda raziskovalno dejavnost. In tukaj smo v zelo dobrem položaju.
Slavinec: Zakon o raziskovalni dejavnosti dobro poznam, sodeloval sem pri nastajanju, skozi parlament sem ga kot državni sekretar spravil brez glasu proti. Zakon predvideva nenehno rast sredstev, ampak zelo pomembno za našo univerzo je, da bo ta rast razporejena po celotni Sloveniji. S pogajanji se moramo zavzeti, da bo ta rast sredstev prišla tudi na našo univerzo. Rektor mora sestaviti čim širšo ekipo: študente, sindikate, lokalne skupnosti, župane, poslance, funkcionarje ... Po polovici Slovenije imamo naše fakultete. Treba jih je povezati in jim povedati, kako naj podprejo naša prizadevanja in pogajanja. Napovedujem ustanovitev projektne pisarne v Ljubljani, ki bo imela vsaj dvojno vlogo. Prva bo proaktivna komunikacija z ministrstvi. UM ima koristne predloge za vso Slovenijo. Druga vloga pa bo, da bodo pred oddajo vse vloge pripravljene na način, kot jih odločevalci želijo prebrati in bodo lahko uspešnejše."
Kritika UM, da je premalo vidna, slišna, odzivna, glasna pri opredeljevanju do aktualnih, relevantnih tem in vprašanj
Slavinec: Ko se univerza odpre, pomeni, da mora rektor biti več prisoten. Naučil pa sem se, da več dosežem s pogovorom kot z glasnim oglašanjem. Konflikte in ekscese lahko preprečiš s preventivnim delovanjem. Pragmatičnost mi je blizu v tem smislu, da so na prvem mestu seveda interesi UM. Po drugi strani pa se ni prav za pragmatičnost skriti in dopuščati takšne svetovne ekscese, kot je pobijanje otrok ali kaj takega. Je pa treba razmisliti, kakšen je lahko učinek oziroma korist tvojih aktivnosti. Če od tega ne bo učinka in koristi, potem je treba poiskati drugo pot, drugo področje.
Korošak: UM je velika institucija in nosi izjemno odgovornost. Na osebni ravni smo akademiki, profesorji, študentje, imamo avtonomijo, lahko izjavljamo tisto, kar mislimo, smo kritični. Univerza pa seveda govori v imenu celotne akademske skupnosti in je nosilka te kritične misli, ampak včasih morda potrebuje nekaj časa, da najde pravi odgovor, ki je tisti trenutek primeren. V določenem trenutku smo izrazili solidarnost zaradi stanja v Srbiji. Kot pomemben primer odziva pa vidim tudi tisto, ko zaznamo nek družbeni problem, ga analiziramo in pomagamo rešiti. Takšen je bil denimo vpliv tehnologije na družbo danes.
