Sami bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, pravi. Zatrjuje pa, da pogovorov o zunajkoalicijskem partnerstvu z desno vlado zaenkrat ni.
Po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin je sicer predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se v pogovorih še ni izkazala zadostna večina 46 glasov za izvolitev mandatarja.
A na političnem parketu se že vse od izvolitve predsednika DZ Stevanovića, pa tudi ob nakazani večini ob vseh drugih glasovanjih v DZ, vrstijo ocene, da pri sestavi nove vlade najbolje kaže prvaku SDS Janezu Janši. Ta je sicer v ponedeljek dejal, da SDS v tem trenutku ne sestavlja vlade, so pa pripravljeni na vse scenarije, torej tako na delo v koaliciji ali v opoziciji, kot tudi na predčasne volitve.
Po nekaterih neuradnih informacijah iz političnega ozadja pa so pogovori med desnimi strankami o sestavi nove vlade intenzivni in bi končni dogovor lahko dosegli že v prihodnji dneh. V tem primeru bi glasovanje o mandatarju lahko sledilo že hitro po prvomajskih praznikih, kmalu zatem pa tudi imenovanje četrte Janševe vlade.
Veliko izjav sicer v desnih strankah ne dajejo, zatrjujejo pa tudi, da uradnih pogovorov ni. Poslanec SDS Danijel Krivec pa je v torek dejal, da se "stvari odvijajo tam, kjer se morajo, ne pred mediji, ne pred javnostjo, in to je edino pravilno". Medtem je SDS pravkar v DZ po skrajšanem postopku vložila svoj predlog spremembe zakona o vladi, s katerim vsakokratna koalicija določi resorje nove vlade.
Predsednik Resnice Stevanović je po današnji seji kolegija ocenil, da bi bila izvolitev mandatarja možna že v prvem krogu. Pravi, da bi sicer težko rekel, da je Resnica že sprejela odločitev o podpori mandatarskemu kandidatu, ker te možnosti ni ponudil še nihče. Bodo pa podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, potrebnim za izvolitev, oziroma sestavi vlade in se bo približal programskim izhodiščem stranke, je napovedal.
Da so pri teh skupaj s tako imenovanim tretjim blokom najbližje SDS, je že v ponedeljek dejala vodja strankinih poslancev Katja Kokot. Stevanović pa je danes pojasnjeval, da je bila strankarska kolegica prepričana "zgolj o tem, kar neprestano govori cel medijski svet", to je, da so s programskimi izhodišči "bistveno bližje sredinskemu trojčku ali pa desnemu bloku, kakor pa trenutni vladni koaliciji".
Stevanović prepričan v neuspeh Svobode z ustavno pritožbo na njegovo izvolitev
Predsednik DZ Zoran Stevanović meni, da ustavna pritožba Svobode na sklep o njegovi izvolitvi zaradi označevanja glasovnic na tajnem glasovanju pravno ne vzdrži. To nima veze z ustavnim sodiščem, če je volja na glasovnici jasno izražena, temu nihče ne more oporekati, ocenjuje. Mu pa "iskreno godi", da je "glavna vsebina tako velike stranke".
Poslanska skupina Svoboda je napovedala ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ. Kot so pojasnili, je razlog označevanje glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ, s čimer se je po njihovem mnenju na tajnem glasovanju izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
Ustavnemu sodišču bodo med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne državnemu zboru v ponovljeno glasovanje.
Svoje korake zdaj naredili
Stevanović pa meni, da za tak korak ni pravne podlage. "Žalosti me, da so očitno ljudje iz prejšnjega mandata navajeni, da ne potrebujejo pravnih strokovnjakov in pravnih nasvetov," je dejal v današnji izjavi. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da ob jasno izraženi volji na glasovnici veljavnosti ni mogoče oporekati.
Poslanka Svobode Alenka Bratušek je danes dejala še, da so svoje korake zdaj naredili, o zadevi bo odločalo ustavno sodišče. Prepričana pa je, da bodo stranke "desne koalicije" imele veliko telefonskih klicev iz sestrske stranke v Bruslju o aktualnem dogajanju.
V SD in Levici se ustavni pritožbi niso pridružili. Obenem pa sta poslanka SD Andreja Katič in sokoordinator Levice Luka Mesec danes tudi zavrnila očitke, da so poslanci obeh strank tajnost glasovanja kršili, ko niso prevzeli glasovnic.
"Mi smo s tem javno izrazili nestrinjanje z vsemi postopki. Je pa zanimivo, če vprašate, kdo je narisal križec, krogec, pikico, da tega ne upajo povedati. Mi smo s tem dejanjem javno povedali, kakšna je naša odločitev," je komentirala Katič. Mesec pa je dejal še, da gre za "povsem legitimno pravico vsakega poslanca in vsake poslanske skupine, da se posluži tovrstne obstrukcije".
Odločitev za ustavno pritožbo sicer prihaja po razkritju STA o označevanju glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ Stevanoviću. Del glasovnic v njegovo podporo je bil označen, pri čemer je bilo prepoznati tri različne vrste oznak. Primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
"Ne z enim ne z drugim se ne vidimo v vladi"
Stevanović sicer vztraja, da v vlado z Janšo zagotovo ne gredo, ker da so se zavezali, da z njim ne bodo koalicijsko sodelovali. Izjava, ki jo je sam overil na upravni enoti, sicer govori o političnem sodelovanju s SDS in njenim predsednikom.
Predsednik Resnice pa dodaja, da prav tako ne bodo sodelovali s prvakom Svobode Robertom Golobom. "Ne z enim ne z drugim se ne vidimo v vladi," vztraja.
Pogovori o tem, da bi Resnica Janševo vlado podpirala kot zunajkoalicijska partnerica pa po njegovih besedah zaenkrat ne potekajo, tudi neformalni ne. Sami so tako za to, da se "sestavi kakršnakoli vlada že, da začne država funkcionirati".
Resnica pa tudi ne bi imela težav s predčasnimi volitvami, bi se jih "celo veselili". "Prepričani smo, da bi dosegli še boljši rezultat. Nas je strah izključno trenutne polarizacije in prepričanja, da se zna ponoviti, da bo razmerje med obema blokoma približno enako," je dejal Stevanović. V takšni situaciji se lahko predčasne volitve ponavljajo v nedogled, državo pa bi držali v blokadi, je še pristavil.
