Nejc Strojnik
Ste vedeli, da lahko Kranjsko Goro brez zadržkov postavimo ob bok Kitzbühelu, Wengnu, Val d’Iseru, Adelbodnu, Val Gardeni, Cortini, Schladmingu? Zimskih smučarskih središč s tako dolgo tradicijo organizacije tekem na najvišji ravni namreč ni veliko. Letošnji Pokal Vitranc bo že 65. zapored, kar Kranjsko Goro uvršča v eminentno družbo najuglednejših prizorišč svetovnega pokala. V tej družbi je bil dolga leta tudi Maribor, ki pa je – o razlogih nima smisla razpravljati – nazadnje izgubil Zlato lisico.
Na vrhu Hirscher in Kristoffersen
Prvič so se po zahtevni in strmi progi v Podkorenu spustili leta 1961, sedem let kasneje pa je Kranjska Gora že gostila prvo tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju. Leta 1983 se je tekmovanje preselilo na novo progo, ki z manjšimi modifikacijami ostaja nespremenjena še danes. V bogati zgodovini Vitranca so se številni smučarji zapisali med legende tega tekmovanja. Avstrijec Marcel Hirscher in Norvežan Henrik Kristoffersen sta zmagala šestkrat, Američan Ted Ligety je prav tako pustil močan pečat s petimi zmagami v veleslalomu med letoma 2008 in 2014, Italijan Alberto Tomba je med letoma 1988 in 1995 zmagal petkrat, trikrat v slalomu in dvakrat v veleslalomu …
Med slovenskimi smučarji so se posebej izkazali Bojan Križaj, Rok Petrovič in Jure Košir. Križaj je leta 1982 postal prvi Slovenec, ki je zmagal na domačem terenu pred rekordnimi 32.000 gledalci, kar je še vedno največja obiskanost na smučarskih tekmah v Sloveniji. Petrovič je leta 1985 slavil pred 30.000 navijači, kar je bil eden od vrhuncev njegove prekratke kariere. Do zadnje slovenske zmage pa je leta 1999 prišel Košir. In ne le, da od takrat nihče od slovenskih smučarjev na Vitrancu ni slavil, tudi glede uvrstitev na oder za zmagovalce je od takrat suša. In veliko presenečenje bo, če se bo krivulja letos obrnila navzgor. Naš edini konkurenčen veleslalomist Žan Kranjec letos ne posega po uvrstitvah, na katere je v preteklosti navadil slovenske navijače, na slalomski tekmi pa tako ali tako že več kot leto dni Slovenija ni imela niti predstavnika na startu.
Kljub trenutni smučarski suši pa je Pokal Vitranc skozi desetletja vseeno prinesel številne nepozabne trenutke. Eden izmed najbolj ikoničnih je gotovo dvoboj med Bojanom Križajem in švedsko legendo Ingemarjem Stenmarkom leta 1982. V napetem slalomu je Križaj premagal Stenmarka in s tem poskrbel za evforijo med domačimi navijači. Leta 1986 sta Križaj in Petrovič poskrbela za dvojno slovensko slalomsko zmago. Stenmark na tretjem mestu jima je takrat lahko le čestital … V zgodovini se je zgodila tudi kakšna nenavadna situacija. Leta 1962 denimo, ko tekmovanje za Pokal Vitranc ni bilo izvedeno. Razlog? Jugoslovanska smučarska zveza s sedežem v Beogradu je pozabila poslati prijavo na Mednarodno smučarsko zvezo. Dvakrat, leta 2000 in predlani, se je zgodilo, da tekmovanja niso mogli pripraviti zaradi težav z vremenom, tekmovanja pa niso mogli izpeljati še leta 2020, ko je udarila pandemija koronavirusa.
Težave z visokimi temperaturami
Letošnji Pokal Vitranc bo že 65. zapovrstjo, organizatorjem, ki morajo dostaviti popolno podkorensko strmino pa v teh dneh ni bilo lahko. Visoke temperature, ki so se v zadnjem obdobju povzpele tudi do 15 stopinj Celzija, so pobrale približno 25 centimetrov snega na najbolj osončenih delih proge, dodatno škodo pa je povzročilo tudi teptanje, zato so morali sneg znova navoziti, ga utrditi in površino dodatno pripraviti. Snežna kontrola Mednarodne smučarske zveze je prižgala zeleno luč za izvedbo tekem, kar je omogočilo zaključne aktivnosti na progi v Podkorenu. Prvi vožnji obeh tekem naj bi skušali izpeljati brez soli, drugi pa s pomočjo "kemije". Danes bo na sporedu veleslalom, jutri še slalom. V obeh dneh se bosta prvi vožnji začeli ob 9.30, drugi pa ob 12.30.
