
Javni holding Maribor je danes tudi uradno potrdil prijavo na državni razpis za izbiro koncesionarja za gradnjo sežigalnice, o čemer smo v Večeru poročali že v soboto. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor podjetja Energetska izraba odpadkov Maribor (EIOM) Vito Martinčič, je gradnja sežigalnice v Mariboru nujna, saj je Snaga edino občinsko komunalno podjetje v Sloveniji, ki nima lastnega odlagališča odpadkov, zato je v celoti odvisna od cen prevzemnikov, ki odpadke izvažajo v tujino. Ker ta prav tako zapira svoje trge za odpadke, se položnice v Mariboru dražijo, predvsem pa je cene nemogoče predvideti.
Direktor Energetike Jože Hebar je medtem izpostavil, da v Mariboru nujno potrebujemo nov, okoljsko sprejemljiv vir energentov, saj se je EU odločila za postopno opuščanje zemeljskega plina, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Fakulteti za strojništvo Niko Samec pa dodal, da imajo tovrstne naprave minimalen vpliv na okolje in so ob tem podvržene tudi zelo strogi regulativi in nadzoru.

Znano je tudi že nekaj več podrobnosti glede projekta. Gradnja sežigalnice skupaj s kompresorsko postajo, hladilnimi sistemi in navezavo na toplovod ter elektro in plinsko omrežje naj bi stala kar 90,8 milijonov evrov. Zanimivo pri tem je, da je na spletni strani eiom.si navedena precej nižja cena, le 60 milijonov. Od kod ta razlika, pojasnjuje Martinčič: "Na spletni strani je navedena okvirna cena samo za tehnologijo, ta pa predstavlja le 60 odstotkov investicije."
Še dodatnih pet do sedem milijonov evrov bo sicer stala tudi gradnja skladišča za gorivo, še okrog 20 milijonov pa bi lahko stala tudi izgradnja objekta za mehansko-biološko obdelavo odpadkov. V Snagi sicer upajo, da tega ne bo potrebno zgraditi, saj menijo, da tovrstna obdelava odpadkov pred sežiganjem ni nujna, jo pa zaenkrat vseeno zahteva slovenska zakonodaja.

Kako pa bodo največji in najdražji projekt v zgodovini mariborske občine financirali? "Kot je pojasnil direktor holdinga Andrej Rihter, bo EIOM zagotovil 20 odstotkov lastnih sredstev, za preostanek pa bi se zadolžili: "Si pa želimo, da bi na pomoč priskočila tudi država, s sežigalnico namreč ne bi reševali le problema mariborskih odpadkov, ampak problem celotne regije. Ne nazadnje je bil enak obrat v Celju v celoti financiran z evropskimi in državnimi sredstvi."
Da bi projekt bil bolj rentabilen, bi sicer morala mariborska občina zagotoviti tudi nadaljnje širjenje toplovodnega omrežja, a zaenkrat pri tem zaostaja za lastnimi načrti. "Seveda si obetamo, da bo država finančno podprla tudi to, ne nazadnje si EU ob čistejšem zraku obeta tudi vse večjo neodvisnost pri oskrbi z elektriko, ki jo bo sežigalnica prav tako proizvajala," je povedal Arsenovič.
Poleg EIOM sta se danes na razpis za koncesijo po pričakovanjih prijavila tudi Energetika Celje in Energetika Ljubljana. Medtem, ko sežigalnica v Celju že obratuje, pa bi v Ljubljani z njo lahko imeli precej več težav, saj ji tam civilna družba v pretežni meri nasprotuje.
Igor Selan









