Devet mesecev po tem, ko so se v javnosti pojavile prve informacije o ambicijah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije, se je situacija zaostrila v resno politično in geostrateško krizo. Medtem ko uradni Washington kot glavni razlog za zanimanje navaja nacionalno varnost in preprečevanje vpliva Rusije ter Kitajske na Arktiki, pa podrobnejši vpogled razkriva, da bi lahko v ozadju stali povsem drugačni interesi. Trumpova administracija namreč ne izključuje niti vojaških opcij za prevzem nadzora nad otokom, kar je sprožilo oster odziv Bruslja in napetosti znotraj zveze Nato.
Vendar pa varnostni vidik morda ni edini motivator te agresivne zunanje politike. Kot je že aprila lani poročala tiskovna agencija Reuters, so nekateri vplivni investitorji iz Silicijeve doline in tesni sodelavci Donalda Trumpa razpravljali o ideji, da bi Grenlandija postala ameriški projekt v obliki tehnološkega "mesta svobode" (freedom city). Gre za koncept libertarne utopije z minimalno korporativno in družbeno regulacijo, ki bi omogočala neoviran razvoj naprednih tehnologij.
Vizija brez pravil
V središču teh načrtov naj bi bil Ken Howery, Trumpov izbranec za veleposlanika na Danskem, katerega potrditev v Kongresu se pričakuje v prihodnjih mesecih. Viri blizu dogajanja navajajo, da naj bi prav Howery vodil pogajanja o morebitni akviziciji otoka. Howery je sicer soustanovitelj podjetja tveganega kapitala skupaj s tehnološkim milijarderjem Petrom Thielom, znanim zagovornikom deregulacije, in dolgoletni prijatelj Elona Muska.
Vizija za Grenlandijo, ki jo promovirajo ti krogi, vključuje vzpostavitev središča za umetno inteligenco, testiranje avtonomnih vozil, izvajanje vesoljskih izstrelitev ter gradnjo mikronuklearnih reaktorjev in hitre železnice. Vse to bi potekalo v okolju, ki bi bilo izvzeto iz strogih regulatornih okvirov, ki veljajo v ZDA in Evropi. Tovrstne razprave odražajo dolgoletna prizadevanja določenega dela Silicijeve doline za ustanavljanje tako imenovanih start-up mest ali mest s posebno listino, kjer bi inovacije cvetele brez birokratskih ovir.
Ideološko ozadje teh teženj sega globoko v prepričanje o ameriški izjemnosti. Tehnološki investitor Shervin Pishevar je širitev na Grenlandijo označil kot zoro nove "očitne usode", s čimer se je skliceval na filozofijo iz 19. stoletja o božanskem poslanstvu širitve ameriškega ozemlja. Peter Thiel je že leta 2009 zapisal, da demokracije ne vidi več kot združljive s svobodo, ter zagovarjal kolonizacijo vesolja ali gradnjo skupnosti na odprtem morju kot beg pred politiko.
Zanimiv je tudi vidik, ki ga poudarja Dryden Brown, soustanovitelj podjetja Praxis. Brown zagovarja gradnjo mesta na Grenlandiji, ker bi njeno surovo okolje lahko služilo kot poligon za kolonizacijo Marsa, kar je ena glavnih ambicij Elona Muska. "Moramo zgraditi prototip Terminusa na Zemlji pred odhodom na Mars," je zapisal in pri tem uporabil Muskov izraz za naselbino na rdečem planetu.
Vojaške grožnje
Na terenu se odvijajo resni diplomatski spori. Podpredsednik ZDA J.D. Vance je pred kratkim obiskal ameriško vojaško bazo na Grenlandiji, kar je sprožilo proteste domačinov. Ankete kažejo, da prebivalci Grenlandije odločno nasprotujejo priključitvi ZDA. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je ameriški obisk označil za znak nespoštovanja.
Vance je Dansko obtožil, da ni uspela zaščititi otoka pred domnevnimi agresivnimi vpadi Rusije in Kitajske, čeprav podrobnosti o teh grožnjah ni navedel. Danska vlada vztrajno zavrača vsakršno razpravo o prodaji otoka ali ustanavljanju zasebnih mest s strani ameriških tehnoloških velikanov. Trump medtem ne popušča in poudarja, da ZDA "morajo imeti Grenlandijo", pri čemer njegova administracija vse bolj odkrito povezuje interese tehnoloških magnatov z zunanjo politiko.
