Odstranjevanje ledu s soljenjem vas lahko tudi drago stane: Preberite, kaj so varne alternative

A.B.
12.01.2026 13:12

Mislili ste, da delate prav, a v resnici uničujete svojo okolico. V nekaterih mestih vas to početje lahko stane tudi do 10.000 evrov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V mnogih mestih je uporaba soli za zasebne namene že prepovedana. Fotografija je simbolična. 
Janko Rath

Zima je končno pokazala svoje zobe, s tem pa se je začela tudi sezona čiščenja dovozov, dvorišč in pločnikov. Čeprav je soljenje najpogostejša rešitev, na katero ob poledici pomisli večina, strokovnjaki opozarjajo, da gre za napako, ki vas lahko drago stane. Ne gre le za uničevanje betona ali vaših najljubših zimskih čevljev, temveč za resno okoljsko škodo, ki je v nekaterih delih Evrope strogo sankcionirana.

V mnogih mestih je uporaba soli za zasebne namene že prepovedana. Kazni za kršitelje so v nekaterih nemških mestih, kot je Berlin, naravnost vrtoglave in lahko dosežejo celo 10.000 evrov, odvisno od lokalnih predpisov in povzročene škode. Čeprav se sol še vedno prodaja v trgovinah, njena dostopnost ne pomeni nujno dovoljenja za uporabo povsod. Sol namreč dolgoročno uničuje tla, podtalnico in rastlinje, zato se vse več mest odloča za prepoved.

Nevidni uničevalec vašega vrta

Morda se vam zdi, da s posipanjem soli zgolj zagotavljate varnost, a v resnici izvajate agresiven napad na naravo okoli sebe. Ko se sneg stopi, se slanica vpije v tla, kjer jo rastline vsrkajo skozi korenine. Posledice so pogosto vidne šele kasneje, a so uničujoče: rjavenje in zvijanje listov, odmiranje vej in splošno sušenje rastlin. Poškodbe so pogosto videti kot posledica hude suše, saj sol rastlinam preprečuje normalen odvzem vode in deluje kot prekomerno gnojenje.

Še posebej so na udaru žive meje, grmičevje in drevesa, ki rastejo ob prometnicah ali dovozih. Strokovnjaki svetujejo, da tla ob takšnih rastlinah obilno zalijete takoj, ko se zemlja odtali, da bi vsaj delno sprali sol z območja korenin. Najbolj občutljivi so iglavci, medtem ko so nekateri listavci nekoliko bolj odporni, a nobena rastlina ni imuna na prekomerno zasoljevanje.

Katere so varne alternative?

Namesto agresivne soli strokovnjaki priporočajo uporabo ekoloških posipnih materialov. Drobljen kamen ali pesek sta odlični izbiri, saj ne topita ledu, ampak povečujeta hrapavost podlage in s tem preprečujeta zdrse. Prednost teh materialov je tudi v tem, da jih po koncu zime preprosto pometete in odstranite, ne da bi pri tem škodovali okolju.

Za lastnike vrtov je ključno tudi zimsko zalivanje. Zimzelene rastline v posodah tudi pozimi izgubljajo vlago skozi liste, zato jih je treba v obdobjih brez mraza nujno zalivati, sicer se lahko posušijo: ne zaradi mraza, ampak zaradi pomanjkanja vode.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta