Igor Selan
S soncem obsijana nedelja je klicala po zimskih radostih. Letošnja zima je kar nekoliko presenetila in poskrbela za debelo snežno odejo vse do doline. Seveda je pozimi na snegu mogoče početi marsikaj: izdelati snežaka, se kepati, sankati, drsati, teči na smučeh, se peljati s pležuhom in še kaj. A še zmeraj sta za večino najbolj privlačna smučanje in deskanje.
Da to drži, se je pokazalo že navsezgodaj, z avtom smo namreč stali že na zahodni obvoznici, kjer se je začela dva kilometra dolga kolona vozil, namenjenih k spodnji postaji pohorske vzpenjače. V primerjavi z nekdanjimi časi, ko je bila glavno prevozno sredstvo smučarjev "šestka", danes pod Pohorje vsi rinemo z lastnim avtomobilom, kar, kot se je pokazalo, ni nujno najboljša izbira.
Ob takšnem navalu namreč tamkajšnja tri velika parkirišča, ki skupaj premorejo 576 parkirnih mest, niti približno niso zmogla sprejeti množice avtomobilov, ne nazadnje je že tretji vikend zapored na Pohorju po podatkih Marproma dnevno smučalo več kot 4500 smučarjev. Res je, da se številni odpeljejo na Areh, a takšen naval je enostavno prevelik, zato so obiskovalci avtomobile puščali povsod, kjer je to mogoče, ni jih bilo malo, ki so v pancerjih opravili tudi po dober kilometer.
Kolona do telefonske govorilnice
A največje presenečenje je vendarle sledilo pri spodnji postaji vzpenjače. Malce starejši se namreč še dobro spomnijo, da se je včasih na gondolo čakalo vse do zdaj že vrsto let odstranjene telefonske govorilnice in potem v večkrat zaviti kači do vstopa v zgornjem nadstropju, danes pa se je slika ponovila. Že res, da današnja gondola vrsto požira bistveno hitreje kot takratna, se je pa zato gneča tokrat vila do blagajn, kolona je bila dolga najmanj 150 metrov in je v polkrogu segala skorajda do tja, kjer je nekoč stala govorilnica, na vozovnice se je čakalo najmanj pol ure. Naval je bil tolikšen, da so morali Marpromovi delavci gondolo nekajkrat tudi ustaviti, saj se je v posamezno kabino nagnetlo tudi več kot osem ljudi, kolikor jih ta lahko sprejme. "Uh, to danes je res norišnica, boljše bi bilo z avtom pod Cojzarico, tam nikoli ni gneče," je v gondoli razpredala mlada Mariborčanka.
Glede na množico ljudi, ki so hodili peš, s turnimi smučmi ali krpljami po vseh povezavah in cestah med Mariborskim Pohorjem in Arehom, še zdaleč ni nujno, da je to držalo, gneča je bila povsod. Ne nazadnje je tudi na Arehu le okrog 300 parkirnih mest, ki so ob tako dobro obiskanih vikendih zapolnjena že navsezgodaj. Višek avtomobilov seveda povzroča nemalo težav, številni namreč na prosto mesto čakajo kar na cestišču, kar onemogoči vožnje po dnevnem redu tudi smučarskemu avtobusu, ki naj bi sicer med Bellevuejem in Arehom vozil na 20 minut.
Nekaj kritiziranja, še več pohval
Smučarji in deskarji so sicer v najdaljših vrstah čakali na Stolpu, Vidcu in Partizanki, treh progah, kjer so najstarejše in najpočasnejše vlečnice, ki hkrati služijo tudi za prehod med Mariborskim in Arehom, a pretirano slabe volje ni bilo zaznati.
Že res, da je kdo v množici tudi kaj pokritiziral, a večina je uživala v soncu in na res dobro pripravljenih smučiščih. "Danes so proge super, daleč najboljše v letošnji zimi. Tudi povezave so OK, medtem ko je še prejšnji vikend bilo tako tako. Na nekaterih progah je bilo namreč kar nekaj snežnih kep ali pa so bile ledene, povezava, vsaj ta z Areha na Partizanko, pa precej kopna. To danes pa je že čisto druga slika," je povedal starejši par, ki je zadnje tri tedne, odkar je na Pohorju smuka, na hribu skoraj več kot doma.
Roke so si meli tudi gostinci. Vse kapacitete so bile polno zasedene, če bi jih bilo še enkrat toliko, bi vsi imeli prometa več kot dovolj. "Še sreča, da smo se na gnečo res dobro pripravili, podobno je namreč bilo že prejšnji vikend, sicer bi brez pijače in hrane ostali že dopoldan," je povedala natakarica v enem od lokalov. Da so bili ti zasedeni še bolj, kot bi bili sicer, je poskrbelo tudi vreme, kljub soncu je na Pohorju bil krepak minus, da je grizlo v prste še bolj, pa je poskrbel tudi veter.
Na odprtje Čopke bo treba še počakati
Mariborčani pa imamo najraje smuko v dolino, ki je mogoča od tega petka. Na poti z Areha se je sicer bilo treba prebiti čez enormno gnečo na Bellevueju, saj je bil plato od zgornji postaji vzpenjače nabito poln obiskovalcev, ki jih na Pohorje ob smučariji pritegne tudi čudovit razgled ali pa nekatere adrenalinske novosti, kot so denimo snežne tube na Bejbiki, kjer se je po novem po snegu mogoče spuščati tudi z velikimi napihnjenimi zračnicami.
Resnici na ljubo pa bo imel Marprom s pripravo teh prog še kar nekaj dela, tako Habakuk kot v nadaljevanju Poseka in Snežni stadion so bili poledeneli in polni snežnih nanosov. Ne glede na to pa je vožnja po severni strani Mariborskega Pohorja vseeno nekaj posebnega, ne le zaradi nostalgije, saj ta proga zadnja leta še zdaleč ni več samoumevna, ampak predvsem zaradi izjemnega razgleda na s soncem obsijan in s snegom pobeljen Maribor in okoliške hribčke.
Čeprav je za zdaj uradno še zaprta, tudi na Čopovi progi ni manjkalo snežnih navdušencev. Če bo vreme naklonjeno, bodo v kratkem odprli tudi to progo, a šele, ko bodo s snežnimi topovi izdelali dovolj tehničnega snega na višje ležečih smučiščih, od koder morajo preseliti snežne topove, saj prav kombinacija umetnega in naravnega snega zagotavlja najboljšo smuko.
Na "šestki" vsi razen smučarjev
Za še nekaj nostalgije smo se za konec smučarskega dne domov odpeljali z avtobusom, še plačali smo kot nekoč, z gotovino pri vozniku. "Šestka", kot vsa vozila na tej liniji, je bila nova, električna, vožnja z njo udobna in hitra, potnikov ni bilo veliko, še najmanj je bilo smučarjev. Resnici na ljubo, ob avtorju zapisa le še starejša gospa, ki je s pancerji in volneno kapo spomnila na dobre stare čase, ko so avtobusi ob vikendih ali med počitnicami bili tako polni smučarjev, da so pogosto peljali kar mimo postajališča.
