
Že Napoleon Bonaparte je govoril: "Ljubim izdajo, preziram izdajalce." Med levimi tovariši, socialisti in socialdemokrati, se zgodi tudi to. Izdaja. Levičarji imajo vedno dovolj samodestruktivnega nagona. Matej Tašner Vatovec je postal zvezda "zimskega prestopnega roka" med poslanci. Da se je prodal za osebne in politične koristi, je besnela rdečelasa (so)prvakinja Levice Asta Vrečko, ko se je razvedelo, da se je MTV zdilal s Hanom. Zelo simptomatično je, da si stranki, ki bi, če bi bili zmožni resnega strateškega premisleka o perspektivah tega prostora v politiki, morali oblikovati zavezništvo, kradeta kadre. "V naslednjih urah in dneh bomo priča kupu privoščljivih napovedi, kako je Levica na robu propada. Prihajali bodo tako z desne kot z leve - s strani tistih, ki načel nimajo, kot s strani tistih, ki drugega od vzklikanja načel ne poznajo," so nekaj ur po Vatovčevi izdaji v Levici zapisali na X. Okej, orkester (desnica+gospodarstvo) za demoniziranje in demoliranje Levice kot motnje v neoliberalnem kapitalizmu in njegovih spregah s politiko je ubran in zagnan. Da bi Matjaž Han, ki ima s kapitalom prijazen odnos, načrtno slabil Levico? Je to možno? Tudi za ceno, da bi bilo za "big picture", celostno zgodbo leve sredine na volitvah lahko problem in potencialno darilo Janši? Težko verjamemo, četudi v politiki ni nemogočega. Gotovo pa poteza veliko pove o stanju stvari na levici in je kot celote ne krepi. Odnos SD-Levica je historično specifičen, slednja se je s prihodom na sceno in svežino, bistveno bolj avtentičnim levičarstvom gotovo zažrla tudi v bazo SD. Morda so se zamere pomirile, a občutek nelojalne konkurence je ostal. Levica je bila nemalokrat tisto, kar si SD zaradi mnogih lačnih ust in navezav nikoli ni upala biti.

Da vodilni član ene koalicijske stranke pet pred dvanajsto prestopi v drugo, partnersko, je pomemben premik. MTV ni kdorkoli v Levici, ampak eden najbolj izpostavljenih mož, eden od govorcev, človek za skupinske fotošutinge, ki je oddelal svoj del nalog pri izgradnji stranke. Je njegov odhod res tako usoden? Da je hud udarec, demonstrira reakcija Nataše Sukić, ki jo je MTV-jev kšeft s Hanom tako presunil, da novici sprva ni verjela. Frustracija je razumljiva, a od stranke, ki se ima za intelektualno, razgledano, bi pričakovali vseeno več od alibi zarotniške retorike, ki smo je bolj vajeni od paranoične desnice. Denimo sposobnost samorefleksije, kaj se je stranki - ki ji je treba priznati, da je v mandatu odkljukala kar nekaj projektov iz svoje agende predvolilnih obljub ter vladi dajala barvo in ton - zgodilo, da je obstoj preveč odvisen od njenega dometa znotraj ljubljanskega obroča in tamkajšnje kulturne in nevladne (alter)scene. Marsikje drugje pa tema, izginotje, kadrovski osip, odstop od osnov. Pred Vatovcem so odšli mnogi reprezentativni. Levica, oženjena z Vesno, da bi si zavarovala bok po burnem razhodu s Kordišem, hodi po robu. Zanašanje, da bo Mesec na soočenjih v finalu dovolj dobro izpilil in prodal tekst, kaj vse so naredili in opravili, kako pomembno je, da takšna stranka, ki ni v mainstream toku, obstaja (ker sicer JJ!), je vseeno tvegana igra.
Na levi sredini imajo slabe tri mesece do volitev veliko več problemov, odprtih vprašanj in zlaganih, obremenjenih odnosov kot na desni
Na drugi strani političnega šanka so Socialni demokrati, stranka, ki se bori, recimo, za tretje mesto. Po Mojci Šetinc Pašek je dobila še enega poslanca, ki sodi med bolj eksploatirane v DZ. Stranka, ki je imela nemalo notranjih pretresov, zaradi katerih se ne more znebiti aferaških repov, Tašnerja Vatovca predstavlja kot okrepitev v tekmi, kjer ne bo pomembno le, kdo bo zmagal. Logično. V SD imajo zajeten dosje trgovskih potez: spomnimo se le lastovk iz LDS (Rop, Cvikl, Pavliha, Lavtižar Bebler), ki so priletele k Pahorju pred volitvami 2008. Ali pa iz SMC izgnanega Milana Brgleza, ki se je po visokih ambicijah v SMC in SD medtem prizemljen vrnil na FDV. Ali pa Franca Trčka, še enega iz Levice, zanimivega politika, danes žal odloženega med kadrovski inventar na ministrstvu za kohezijo v Mariboru. A SD ta hip še bolj kot kadrovske okrepitve res potrebuje narativ, programski nagovor, s katerim bodo šli na volitve. Ministrski resoji so bili ukrojeni najprej po osebnih ambicijah veljakov. Kajti za vsebinske prioritete SD gospodarstvo, pravosodje, kohezija in zunanje zadeve niso predstavljali ravno dobrega odra za nagovor baze in potencialnih novih volivcev. Dobro jutro, imajo problem. Han je ljudski politik, gospodarstveniki ga imajo kot ministra radi, trepljajo ga, popijejo kak špricer ... Z njim so zadovoljni, povedo, da je dobro delal, ima posluh. Aplavzi in fanfare. Ampak volili pa bodo verjetno koga drugega. Zunanja politika se še nikoli ni pretopila v notranjepolitične točke. O pravosodju in Litijski vemo preveč, iz kohezije pa se je minister želel evakuirati na veleposlaniški položaj v Sarajevo. Kaj so torej socialdemokrati dejansko naredili v tem mandatu? Zakaj je (tudi) zaradi njih v Sloveniji boljše kot leta 2022? Kaj je njihova naslovna zgodba? To je najbolj tuzemeljski problem, ki ga bodo morali rešiti. Ne velja le za njih.

Še en zaključek drame Levica-MTV-SD si bomo dovolili: "težke osebne odločitve" sporočajo še nekaj banalnega o politiki. Politika naj bi bila prostor konflikta idej, programov, nazorov, v resnici pa je šov, biznis. Šovbiznis. Splača se biti tam, kjer boljše kažejo ankete in je vonj po preživetju (oblasti!) močnejši. Vatovec je znal o SD povedati tudi marsikaj pikrega, ostrega. Kaj zagovarja danes drugače, kot je včeraj? Katerim stališčem se je odpovedal? Ni več za izstop iz Nata? A ne gre le za Vatovca, prestopni roki v slovenski politiki so nas vedno spomnili, da je politika vse redkeje stvar prepričanj, načel, ideologije, temveč je poligon osebnih karier, zavarovalna polica. Dresi se menjajo zlahka, na hitro. Nič od tega ne krepi zaupanja, verodostojnosti, nasprotno.
Na levi sredini imajo slabe tri mesece do volitev veliko več problemov, odprtih vprašanj, zlaganih odnosov, zahrbtnih manevrov kot na desni. Tam ni vse lepo, a razumejo, da gre za Stvar. Pilijo finese. Denimo to, da bodo Demokrati poslej Demokrati. Anžeta Logarja.
In pika.
Matija Stepišnik













