Na Univerzi v Mariboru bo v tednu univerze (15.-19. 9. 2025) izvedena vrsta dogodkov v okviru obeleževanja 50. obletnice njene ustanovitve. 18. septembra 1975 je v dvorani Union v Mariboru ob naznanitvi fanfar potekala slovesna razglasitev Univerze v Mariboru, na kateri so bili prisotni rektorji in prorektorji vseh jugoslovanskih univerz ter osmih univerz in visokošolskih ustanov iz tujine. Slovesnosti so se udeležili tudi najvidnejši politični predstavniki takratne Socialistične republike Slovenije. Takšna udeležba priča o pomembnosti dogodka za Maribor, takrat najbolj razvitega industrijskega mesta v Sloveniji in enega največjih industrijskih središč v takratni Jugoslaviji. Ključni vzgibi za ustanovitev Univerze v Mariboru so izhajali iz potreb gospodarstva in širše družbe. Maribor je pomembno industrijsko središče vsaj zadnjih 150 let, gotovo pa od zaključka projekta izgradnje Južne železnice, ki je leta 1857 povezala Dunaj s Trstom in Maribor postavila na pomembno prometno križišče. S tem so bili vzpostavljeni pogoji za hitro rast njegovih industrijskih potencialov, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodili do ustanovitve prvih višjih šol in po petnajstih letih njihovega razvoja tudi do ustanovitve univerze. Pot do ustanovitve univerze ni bila lahka in takratni pobudniki, ki so se poimenovali zaporožci, so se v začetni fazi pogumno borili za enakopravnost višjih šol s prvo stopnjo fakultet ter izborili pravico in dolžnost do znanstvenoraziskovalnega dela, kar je bil eden od temeljnih postulatov, ki so pomagali pri graditvi nove slovenske univerze, kot je izpostavil prvi rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Vladimir Bračič v monografiji Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru (1984). Vsi napori, usmerjeni v razvoj visokega šolstva in potrebe po ustanovitvi univerze, so bili izvajani z jasnim zavedanjem Maribora in širše regije o nujnosti zagotavljanja kakovostnih visokošolsko izobraženih kadrov, potrebnih za nadaljnji uspešni razvoj gospodarstva ter širše družbe. To zavedanje je vodilo do tesnega sodelovanja univerze z okoljem, kar je bilo močno prisotno že ob njeni ustanovitvi ter se je krepilo ves čas njenega razvoja.
V 50 letih je Univerza v Mariboru doživela izjemen razvoj - tako na področju izobraževanja kot znanstvenoraziskovalnega dela. Njena vloga je že ob njeni ustanovitvi presegala mestni značaj in je bila pomembna za celotno vzhodno slovensko regijo. Skozi desetletja delovanja se je ta vloga samo še krepila. V letih razvoja in rasti (od šestih visokih šol in Visokošolske in študijske knjižnice Maribor, ki so sestavljale Univerzo v Mariboru ob njeni ustanovitvi, do sedemnajstih fakultet, Univerzitetno knjižnico Maribor in Študentskimi domovi Maribor, ki sestavljajo univerzo danes) se je ob dinamičnem in intenzivnem razvoju ves čas soočala s številnimi izzivi, tako pri njenem nastajanju kot pri ustanavljanju novih fakultet in sedanjem trudu k še večjemu, tudi institucionalnemu mednarodnemu povezovanju. Na njen razvoj so močno vplivala posamezna krizna obdobja širše družbe, še posebej globalna ekonomska kriza, ki se je pričela leta 2008, prav v času njene največje rasti (ustanavljanje novih fakultet, delitev obstoječih fakultet) - in je imela pomembne negativne finančne učinke, ki jih je univerza močno čutila zaradi varčevalnih ukrepov vse do leta 2017, njene posledice pa na nekaterih področjih občutimo še danes. Enako polno izzivov pa je bilo tudi obdobje pandemije covida-19, ki je od univerze zahtevalo zelo hitro prilagoditev na nove razmere in zagotovitev neprekinjenega izvajanja izobraževalnega in raziskovalnega dela. Obe krizni obdobji je univerza uspela izkoristiti tudi kot priložnosti, saj je uspela zagotoviti rast ter ohraniti izobraževalni, raziskovalni, razvojni in kadrovski potencial, kar ji danes omogoča zastavljanje ambicioznih, a realnih razvojnih ciljev na vseh področjih delovanja.
Univerza v Mariboru danes
Danes je Univerza v Mariboru z več kot 2200 zaposlenimi druga največja visokošolska izobraževalna ustanova in z več kot 1450 registriranimi raziskovalci tudi druga največja raziskovalna ustanova v Republiki Sloveniji. Članice univerze delujejo v Mariboru in šestih krajih po Sloveniji, tako v vzhodni kot zahodni, kar univerza razume kot priložnost in hkrati odgovornost prispevati k skladnejšemu regionalnemu razvoju države. Fakultete izvajajo skupaj 165 visokošolskih strokovnih, univerzitetnih dodiplomskih, magistrskih in doktorskih študijskih programov.
V študijskem letu 2024/2025 je bilo na Univerzo v Mariboru vpisanih 15.089 študentov, od tega 2278 tujih (15,1 odstotka). Ob izobraževalnih programih nudi tudi vsebine s področja vseživljenjskega učenja, ki bo v prihodnosti potekalo predvsem v obliki pridobivanja mikrodokazil.
Univerza se uspešno vključuje v programa mednarodne izmenjave študentov Erasmus+ in CEEPUS, kjer število študentov iz tujine v zadnjih letih nenehno narašča. V študijskem letu 2024/2025 se je v okviru obeh programov izobraževalo več kot 1300 študentov.
Pomembno podporo izobraževalni in raziskovalni dejavnosti daje Univerzitetna knjižnica Maribor z nudenjem študijskih gradiv in elektronskim dostopom do nacionalnih in mednarodnih publikacij. Študentski domovi Univerze v Mariboru s svojo dolgoletno konstantno skrbjo za kakovostno bivalno infrastrukturo zagotavljajo študentkam in študentom pogoje za kakovostno bivanje. Univerza se trudi zagotoviti enako kakovost bivanja tudi za študente, ki študirajo zunaj Maribora.
Raziskovalna dejavnost poteka na Univerzi v Mariboru v okviru izvajanja javne službe na področju raziskovalne dejavnosti in temelji na štirih stebrih: institucionalnem, programskem, razvojnem in programih nacionalnih raziskav.
Znanstvenoraziskovalno delo izvaja v okviru 111 raziskovalnih skupin. V okviru izvajanja javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, ki zagotavlja dolgoročno stabilno financiranje, je v letu 2024 delovalo 51 programskih skupin. V njih se je usposabljalo 111 mladih raziskovalcev. Univerza izvaja 92 temeljnih projektov, 13 aplikativnih, šest podoktorskih in 40 projektov ciljnega raziskovalnega programa. Trenutno sodeluje v 126 mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, vključno s projekti, sofinanciranimi iz evropskih strukturnih skladov.
Odličnost in njena mednarodna uveljavljenost
Univerza v Mariboru sodi med štiri odstotke najuglednejših univerz na svetu. Uvršča se med najboljše mlade univerze na Timesovi lestvici Young University. Prejela je priznanje odličnosti v upravljanju s človeškimi viri v raziskovanju Evropske komisije in priznanje za dobro počutje tujih študentov na visokošolskih institucijah, nagrado za globalno zadovoljstvo študentov, jabolko kakovosti in certifikat športnikom prijazno izobraževanje. Pedagoški in raziskovani sodelavci Univerze v Mariboru so prejeli številne nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Njene raziskovalke in raziskovalci se uvrščajo med najuspešnejše na svetu.
Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v procesu institucionalizacije evropskega visokošolskega prostora, ki se udejanja predvsem skozi projekt evropskih univerzitetnih zavezništev, s ciljem ohranitve dolgoročne globalne konkurenčnosti evropskega visokošolskega prostora in s tem evropske družbe kot celote. S sodelovanjem v evropskem zavezništvu ATHENA univerza uspešno soustvarja evropski visokošolski prostor. Nujno se moramo namreč zavedati, da dolgoročni obstoj in uspešen razvoj družbe v prihodnje ne bo ogrožen zaradi potencialne ogroženosti njenega jezika, pač pa predvsem zaradi njene nezmožnosti obvladovanja globalno konkurenčnega znanja, ki bo družbi zagotavljalo ustvarjanje ustrezno visoke dodane vrednosti.
Sodelovanje z gospodarstvom ostaja pomembno tretje poslanstvo
Univerza v Mariboru tudi danes ostaja zavezana intenzivnemu sodelovanju z okoljem ter se zaveda svoje odgovornosti do širše družbe. V zadnjih letih si ob že utečenem sodelovanju s podjetji (domačimi in tujimi) prizadeva razviti predvsem sistemske rešitve, ki bodo omogočile pomemben dvig kakovosti različnih oblik prenosa znanja v okolje. Tega želi uresničevati preko platforme INNOVUM, in sicer stebra INNOVUM podporno okolje, ki predvideva vzpostavitev raziskovalnega stičišča v kampusu tehniških fakultet, s katerim bi omogočila neposrednejši stik s podjetji in z izvedenimi mehanizmi dodatno intenzivirala sodelovanje ter povečala učinkovitost prenosa znanja. Pri tem gre predvsem za segment visokotehnološkega razvoja, kjer je, glede na poznane dobre prakse v Evropi, pomemben neposreden stik med akademsko skupnostjo in podjetji. V okviru koncepta odprte znanosti bo podjetjem v raziskovalnem stičišču omogočen neposreden dostop do visokotehnološke opreme, s katero razpolaga univerza.
Izzivi prihodnosti na področju digitalizacije in sistemov umetne inteligence
Digitalizacija in uvajanje sistemov umetne inteligence na vse več področij v družbi prinašata velike družbene izzive. Ti so še posebej pereči za univerze, ki pri tem nastopajo v dvojni vlogi – sodelujejo pri razvoju tehnologij, hkrati pa so zaposleni, in študentke ter študenti, njihovi uporabniki v izobraževalnem in raziskovalnem procesu. Pri tem se odpira vrsta vprašanj, ki vključujejo tudi potrebo po novih premislekih o znanjih, spretnostih in kompetencah, ki naj jih v času študija pridobijo študentke in študenti. Prav tako pa tudi o dodani vrednosti, ki jo s svojim raziskovalnim delom ustvarjajo raziskovalke in raziskovalci. Ob tem se vse bolj kaže tudi nuja po ponovnem premisleku o ustreznejšem pojmovanju znanja ter intelektualnega dela, ki ga bo očitno treba razumeti v kontekstu dela, ki predstavlja rutinsko intelektualno delo (intelektualna rutina), in dela, ki zahteva kreativno in inovativno delo. Pri tem ni dvoma, da bodo v prihodnosti vsa dela, ki bodo prepoznana kot rutinska intelektualna dela, prevzeli sistemi umetne inteligence, človek pa bo moral biti sposoben temu dodati dodano vrednost v obliki inovativnega in kreativnega dela. Razvoj v prihodnjih nekaj letih bo pokazal, kolikšen delež del, ki smo jih do zdaj razumeli kot intelektualno delo, bo prepoznan kot rutinsko intelektualno delo (četudi zelo kompleksno) in bo nadomeščeno s sistemi umetne inteligence, ki jim človek na tem nivoju dela že danes ni več konkurenčen, in koliko del bo vključevalo pomembno dodano vrednost, ki jo lahko s svojimi sposobnostmi inovativnega in kreativnega dela doda človek. To postavlja v prihodnje pred univerze nove velike izzive, saj bodo morale zagotoviti, da bodo diplomantke in diplomanti s svojimi pridobljenimi znanji, spretnostmi in kompetencami sposobni preseči prag intelektualne rutine ter s tem tudi ohraniti konkurenčnost na trgu delovne sile.
Univerza v Mariboru na pragu velikih razvojnih korakov za zagotovitev še uspešnejšega prihodnjega razvoja
V ambiciozno zastavljeni strategiji razvoja univerze do leta 2030 ima pomembno mesto izvedba platforme INNOVUM. Z uresničitvijo zastavljenih načrtov izgradnje in prenove stavbne in raziskovalne infrastrukture, v katere je vključenih 14 fakultet, bo univerza pridobila povsem nove razvojne potenciale za naslednja desetletja. V preteklih treh letih so bile aktivnosti pri uresničevanju načrtov usmerjenje predvsem v nakupe posameznih zemljišč in pripravo potrebne projektne dokumentacije za izvajanje razpisov. V letu 2025 se pričenjajo prva gradbena dela realizacije posameznih projektov, glavnina gradbenih del pa je načrtovana med letoma 2026 in 2028.
Ob obeleževanju 50. obletnice lahko zapišemo, da je Univerza v Mariboru v svojem polstoletnem razvoju postala svetovno prepoznavna univerza, ki sledi ciljem trajnostnega razvoja, je odprta in še zmeraj intenzivno razvijajoča se visokošolska ter raziskovalna institucija, ki se zaveda pomembnosti izročil preteklosti in je usmerjena v prihodnost.
