(DOSJE) Samomor naj ne bo skrajni izhod: Nobeden od nas ni prešibak, da ponudi pomoč, in nobeden premočan, da jo sprejme

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
06.12.2025 05:51
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek
"Nobeden od nas – ne glede na osebno ali strokovno ozadje – ni imun za duševne stiske niti za razmišljanje o samomoru," ugotavlja stroka. Samomorov je manj kot v preteklosti, a še vedno preveč, zlasti med moškim. 

Število smrti zaradi samomora se je v zadnjih treh desetletjih sicer precej zmanjšalo, ker pa je Slovenija pred upadom spadala med tovrstno najbolj ogrožene države v Evropi, se v primerjavi z drugimi ni veliko spremenilo.

Kaj ponazarja zadnja statistika o samomorih, kakšne so regijske razlike in razlike po spolu in starosti, kaj ugotavlja stroka tudi v primerjavi z evropskimi državami in ZDA?

"Gledano v najširšem smislu je preprečevanje samomora ustvarjanje življenjskih razmer, v katerih bo posameznik lahko optimalno živel in razvijal svoje potenciale. Hitra rešitev za preprečevanje samomora ne obstaja, prav tako ne univerzalna strategija, ki bi ustrezala vsem ogroženim skupinam oziroma populaciji," poudarjata urednici monografije Samomor v Sloveniji in svetu dr. Alja Videtič Paska in dr. Saška Roškar.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta