Peter Magyar je preizkus evropske zrelosti.
"Prihajajoče volitve bodo odločale med vojno in mirom."
(Viktor Orban, 10. januar 2026)
"Čas je, da rečemo korupciji to, kar je: kraja."
(Peter Magyar, 15. februar 2026)
"Predsednik vlade, oba veva, da je konec. Morje se dviga, morje ljudstev."
(Peter Magyar, citirajoč madžarskega pesnika Sandorja Petöfija, 9. oktober 2024)
Leta 260 pr. n. št. Rim ni imel močne mornarice. Kartagina je vladala Sredozemlju s tehnološko naprednimi vojnimi ladjami, ki so bile za Rimljane nedosegljive. Nato je kartaginska ladja nasedla pri Mesinski ožini. Rimljani so jo razstavili desko po desko, kopirali načrt, v dveh mesecih zgradili sto kopij in dodali eno inovacijo – most corvus, ki je pomorski boj spremenil v pehotni spopad. Pod črto delno resnične, močno poenostavljene in mitologizirane zgodbe o kopiranju kartaginske ladje: Rim ni izumil nove ladje, ampak je ukradel obstoječo. Zdi se, da Madžarska danes stoji pred podobnim trenutkom. Ne zato, ker bi bila imperij – čeprav ima Viktor Orban rad zemljevide, predvsem pa rad govori o civilizacijskih temah in začetku "obdobja narodov" – temveč zato, ker je opozicija po šestnajstih letih ugotovila, da Orbana ni mogoče premagati z rušenjem njegove (politične) ladje. Potrebno jo je razstaviti, popraviti določene vidike oziroma nadgraditi in prilagoditi novim okoliščinam ter nato nadaljevati plovbo.
Da bi razumeli, zakaj je takšna strategija sploh pomembna, se moramo vrniti v leto 2010. Takrat je Orbanov Fidesz osvojil dvotretjinsko večino v parlamentu (53 odstotkov glasov, 263/386 sedežev) in začel proces ustavno-institucionalnih sprememb v državi. Leto dni kasneje je sprejel nov Temeljni zakon, s čimer je zmanjšal število poslancev s 386 na 199, preoblikoval volilne okraje, uvedel enokrožni večinski sistem v 106 okrajih, ki so ponudili en mandat; 93 mandatov se je delilo proporcionalno. Skratka, na papirju nič revolucionarnega. V praksi pa je Orban nastavil sistem, ki relativno večino v okrajih pretvori v stabilno parlamentarno premoč. Primer: leta 2014 je Fidesz s približno 45 odstotki glasov ponovno dobil dvotretjinsko večino; in to štirikrat zapored, vključno z letom 2022. Težko bi govorili samo o volilnih zmagah, ne da bi omenili, da je vsaka zmaga dodatno utrjevala širšo strukturo. Orban je torej ustvaril hibrid med volilno demokracijo z asimetrično strukturo moči. Volitve obstajajo. Opozicija obstaja. Mediji obstajajo. Toda teren je definiran, meje so premaknjene, pravila pa prilagojena.
(Viktor Orban, 10. januar 2026)
"Čas je, da rečemo korupciji to, kar je: kraja."
(Peter Magyar, 15. februar 2026)
"Predsednik vlade, oba veva, da je konec. Morje se dviga, morje ljudstev."
(Peter Magyar, citirajoč madžarskega pesnika Sandorja Petöfija, 9. oktober 2024)
Leta 260 pr. n. št. Rim ni imel močne mornarice. Kartagina je vladala Sredozemlju s tehnološko naprednimi vojnimi ladjami, ki so bile za Rimljane nedosegljive. Nato je kartaginska ladja nasedla pri Mesinski ožini. Rimljani so jo razstavili desko po desko, kopirali načrt, v dveh mesecih zgradili sto kopij in dodali eno inovacijo – most corvus, ki je pomorski boj spremenil v pehotni spopad. Pod črto delno resnične, močno poenostavljene in mitologizirane zgodbe o kopiranju kartaginske ladje: Rim ni izumil nove ladje, ampak je ukradel obstoječo. Zdi se, da Madžarska danes stoji pred podobnim trenutkom. Ne zato, ker bi bila imperij – čeprav ima Viktor Orban rad zemljevide, predvsem pa rad govori o civilizacijskih temah in začetku "obdobja narodov" – temveč zato, ker je opozicija po šestnajstih letih ugotovila, da Orbana ni mogoče premagati z rušenjem njegove (politične) ladje. Potrebno jo je razstaviti, popraviti določene vidike oziroma nadgraditi in prilagoditi novim okoliščinam ter nato nadaljevati plovbo.
Da bi razumeli, zakaj je takšna strategija sploh pomembna, se moramo vrniti v leto 2010. Takrat je Orbanov Fidesz osvojil dvotretjinsko večino v parlamentu (53 odstotkov glasov, 263/386 sedežev) in začel proces ustavno-institucionalnih sprememb v državi. Leto dni kasneje je sprejel nov Temeljni zakon, s čimer je zmanjšal število poslancev s 386 na 199, preoblikoval volilne okraje, uvedel enokrožni večinski sistem v 106 okrajih, ki so ponudili en mandat; 93 mandatov se je delilo proporcionalno. Skratka, na papirju nič revolucionarnega. V praksi pa je Orban nastavil sistem, ki relativno večino v okrajih pretvori v stabilno parlamentarno premoč. Primer: leta 2014 je Fidesz s približno 45 odstotki glasov ponovno dobil dvotretjinsko večino; in to štirikrat zapored, vključno z letom 2022. Težko bi govorili samo o volilnih zmagah, ne da bi omenili, da je vsaka zmaga dodatno utrjevala širšo strukturo. Orban je torej ustvaril hibrid med volilno demokracijo z asimetrično strukturo moči. Volitve obstajajo. Opozicija obstaja. Mediji obstajajo. Toda teren je definiran, meje so premaknjene, pravila pa prilagojena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
