V SDS in NSi se soočajo z očitki o nezakonitem financiranju.
Financiranje političnih strank v Sloveniji je v zadnjih letih doseglo nove razsežnosti. Samo iz državnega proračuna si stranke, ki so na volitvah presegle prag enega odstotka glasov, letno razdelijo več kot pet milijonov evrov, pomemben dodatek pa so še sredstva iz občinskih proračunov, članarine, donacije, prihodki iz lastnih dejavnosti in – v posameznih primerih – bančna posojila. Spremembe zakonodaje in uspehi na volitvah so v aktualnem mandatu nekaterim strankam omogočili občutno povečanje prihodkov. Ob tem politični prostor znova pretresajo očitki o obvodnem in nezakonitem financiranju, ki jih preiskujejo parlamentarne komisije in organi pregona. Kje so meje zakonitega financiranja politike, kdo ima od obstoječega sistema največ koristi in ali visoki ter stabilni javni prilivi še vedno zagotavljajo pošteno politično tekmo?
Matej Grošelj










