Nogometa ta hip ne igrajo v Katarju, Bahrajnu in seveda ne v Iranu. Ne ve se še, ali se bosta v Dohi udarila evropska in južnoameriška prvakinja Španija in Argentina. Azijska liga prvakov je ustavljena. Dvomljiva je usoda dirk formule 1 v Bahrajnu in Savdski Arabiji. Nekaj športnikov je obtičalo na poti na paraolimpijske igre. Teniški asi, ki so igrali turnir v Dubaju, bodo zamudili na naslednjega v ZDA. Kamniški odbojkarji niso mogli iz Dubaja, mariborske odbojkarice so ostale brez turnirja na Cipru ... Tekma je, ko gre za boj za gola življenja, seveda ena zadnjih zadev, na katero pomisliš. Toda ne gre prezreti, kakšne sive lase tudi milijardni svetovni športni industriji povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. In ne le ta ...
Azijska liga prvakov je ustavljena, dvomljiva je usoda dirk formule 1 v Bahrajnu in Savdski Arabiji, športniki so obtičali na poti na paraolimpijske igre
Še manj kot sto dni, pa se začne športni dogodek leta, svetovno prvenstvo v nogometu. Moralo bi biti največji praznik nogometa doslej. V ZDA, Mehiki in Kanadi bi se moralo srečati 48 reprezentanc, še nikoli toliko, turnir v treh državah naj bi bil nekakšen simbol povezovanja. Pa ima naenkrat vsaj dva ogromna problema. V Mehiki negotovost v boju z mamilarskimi karteli, da odpadajo tudi tekme mehiške nogometne lige in je vprašanje, kako bo z medcelinskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo. Na Bližnjem vzhodu pa vsesplošno obstreljevanje, ob katerem Iran grozi z bojkotom svetovnega prvenstva in kdo ve, ali bo ostalo le pri tem.
Legende igrale ob močni straži
Potem ko je mehiška vojska v operaciji v zvezni državi Jalisco ubila narkokralja, znanega pod vzdevkom El Mencho, se je država znašla v vrtincu maščevalnih napadov njegovega razvpitega kartela. Čeprav so se razmere v zadnjih dneh deloma stabilizirale, ostaja napeto. Najbolj kritična točka je "sedež" kartela, zvezna država Jalisco, v kateri je tudi Guadalajara, eno od treh mehiških mest gostiteljev svetovnega prvenstva. V Mehiki bodo tekme svetovnega prvenstva na treh prizoriščih. Na kultnem stadionu Azteca v Ciudad de Mexicu, kjer bo 11. junija otvoritvena tekma Mehika - Južna Afrika. Čeprav prestolnica ni imuna na kriminal, velja za razmeroma stabilno v primerjavi z drugimi deli države. V Monterreyu na severu imajo dolgo zgodovino težav s karteli. Stadion v Guadalajari pa je na obrobju mesta, v središču kartela Jalisco Nueva Generacion. Nedavni val nasilja s cestnimi blokadami in požigi vozil se je zgodil prav na cestah, ki vodijo do stadiona.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum zagotavlja, da je država varna in da vojska obvladuje položaj, saj so na ulice poslali dodatnih 2500 vojakov. Fifa pa je v Mehiko poslala delegacijo, ki preučuje varnostne protokole. Tako bo država med prvenstvom pod ključem. Okoli stadionov bodo večkratni varnostni obroči z močno prisotnostjo narodne garde. Oblasti načrtujejo varovane koridorje od letališč do hotelov in stadionov za reprezentance, funkcionarje in navijaške skupine. Vojska se pripravlja na obrambo stadionov pred napadi z droni.
Niso odpovedane le nekatere tekme mehiške lige. Portugalska nogometna zveza še ni potrdila potovanja na pripravljalno tekmo v Ciudad de Mexico, ki bi morala biti 28. marca ob otvoritvi prenovljenega stadiona Azteca. In ne pozabimo na medcelinske kvalifikacije v Guadalajari in Monterreyju, ko naj bi se med 26. in 31. marcem za dve vstopnici za svetovno prvenstvo zgrabili Jamajka, Nova Kaledonija, DR Kongo, Bolivija, Surinam in Irak. Da je vendarle upanje za nogomet, je pokazala tekma legend madridskega Reala in Barcelone, ki so jo v torek pred 45 tisoč navijači igrali v Guadalajari, ob močni vojaški straži so se predstavili taki asi, kot so Puyol, Xavi, Saviola, Casillas, Hierro, Figo, Raul ...
Prijateljstvo Fife in Bele hiše
Vojna na Bližnjem vzhodu postavlja svetovno prvenstvo v zamotan položaj drugačne vrste. Ne le zaradi možnosti za teroristične napade, ki je obstajala že prej in se le še povečuje. Iran se je na turnir že uvrstil in bil izžreban v skupino z Belgijo, Novo Zelandijo in Egiptom. Vse tri tekme skupinskega dela bi moral igrati na ameriških tleh, v Los Angelesu in Seattlu. Finta, ki ne bo prav nič smešna, če se to ne zgodi: če ekipi ZDA in Irana obe osvojita drugo mesto v svojih skupinah, se lahko v končnici na izpadanje med seboj udarita v Teksasu.
Toda predsednik iranske nogometne zveze Mehdi Taj je po začetku obstreljevanja Teherana in smrti ajatole izjavil, da je sodelovanje na turnirju v državi, ki izvaja vojaške operacije proti njim, nemogoče in neprimerno. Tudi če bi Iran želel sodelovati, je malo verjetno, da bodo na turnirju njegovi navijači. Ne le zaradi zaprtja zračnega prostora nad Bližnjim vzhodom. ZDA so že lani Irancem prepovedale vstop v državo in pred žrebom skupin za svetovno prvenstvo, ki je bil decembra v Washingtonu, zavrnile vizume iranskim nogometnim funkcionarjem, četudi ameriška politika dovoljuje športne izjeme. Naposled so manjši delegaciji le dovolili sodelovati na žrebu.
Kaj na to pravi svetovna nogometna zveza? Hja, svetovno prvenstvo je produkt, od katerega Fifa dobro živi štiri leta, zato se sila nerada komu prehitro zameri. In zato se v geopolitično zmedenem svetu, v katerem polovica sveta vidi agresorja tam, kjer druga polovica vidi žrtev, sooča z obtožbami o dvojnih merilih. Od letošnjega prvenstva pričakuje rekordnih enajst milijard dolarjev prihodkov, pri čemer je večina sponzorskih pogodb vezana na ZDA. Pa še predsednika Fife in ZDA, Gianni Infantino in Donald Trump, sta vse večja prijatelja, pri čemer je vez tega prijateljstva obojestranska korist. Trump je Infantina večkrat označil za velikega voditelja, Infantino je Trumpu dodelil na novo ustanovljeno nagrado Fife za mir.
Vse ostane v eksplozivni regiji
In kaj bo z Iranom, ki, mimogrede, ta hip celo igra na enem mednarodnem turnirju - na azijskem prvenstvu za ženske v Avstraliji? Pravilnik Fife določa, da ima ta v primeru odstopa ali izključitve zveze članice pravico do kakršnega koli ukrepa, ki se zdi potreben. Ni strogega pravila, v katerem bi pisalo, da ob odstopu ene reprezentance avtomatično napreduje druga. Fifa ima diskrecijsko pravico, da se odloči, ali bo ekipo sploh zamenjala. A bodimo realni, že zaradi dobička se zagotovo ne bo šla prvenstva s 47 reprezentancami.
Predobro nam je poznan primer izključitve reprezentance iz leta 1992, ki uradno sicer ni pripadel Fifi, temveč Uefi, sta pa obe nogometni organizaciji striktno upoštevali resolucijo ZN o sankcijah, ko so Združeni narodi še kaj veljali. V maju '92, le deset dni pred Eurom, je evropska nogometna zveza s turnirja vrgla Jugoslavijo. Nadomestila jo je Danska, ki se je v kvalifikacijski skupini uvrstila za Jugo, in na koncu celo postala evropska prvakinja.
Tako bo nedvomno postopala tudi Fifa: če na SP ne bo Irana, bo dala priložnost naslednji reprezentanci v vrsti. In to azijski reprezentanci, da ohrani celinske kvote. Glavni favorit v tem primeru postane Irak, če mu ne uspe v medcelinskih kvalifikacijah, ko mora v Mehiki ugnati "le" zmagovalca tekme Bolivija - Surinam. Naslednji kandidat: Združeni arabski emirati, tretjeuvrščeni v kvalifikacijski skupini za Iranom in Katančevim Uzbekistanom, nakar so z Irakom izgubili play-off za preboj v medcelinske kvalifikacije. Iran, Irak ali Emirati torej. Ko bo šlo za zadnjega udeleženca SP, vse ostane v ta hip žal eksplozivni regiji.
