25 dag moke semola (ali iz durum pšenice)
30 dag gladke moke (tip 500)
4,5 dl mlačne vode
2 mali žlički suhega kvasa
2 mali žlički pecilnega praška
1 mala žlička sladkorja
1 mala žlička soli
5 dag masla
5 dag medu
Obe vrsti moke presejemo s soljo in pecilnim praškom, damo v skledo in dodamo vse ostale sestavine razen masla in medu ter zmešamo v gladko testo. Pustimo ga počivati 30 minut.
Pečico segrejemo na 100 stopinj Celzija, pekač obložimo s papirjem za peko.
Na štedilniku segrejemo nizko ponev, v kateri lahko pečemo brez maščobe (ne bo pa nič narobe, če ponev nekoliko namastimo, a res minimalno). Temperatura naj bo srednja do zmerna. V ponev zlijemo zajemalko testa in pečemo dve do tri minute. Po površini testa se morajo narediti luknjice in ko je testo povsem suho, je palačinka gotova. Teh palačink ne obračamo, pečemo jih le na eni strani. Ko je gotova, jo vzamemo iz ponve in damo na pekač, ki ga potisnemo v pečico, da bodo palačinke ostale tople.
Pečemo lahko tudi več maroških palačink naenkrat, velikost naj bo poljubna. Pazimo le, da ponev ni prevroča, saj bi se v tem primeru palačinke na spodnji strani preveč zapekle, po vrhu pa bi bile še vlažne. Če se nam to zgodi, ogenj nekoliko zmanjšamo.
Palačinke postrežemo tople ali hladne, prelijemo pa jih z mešanico masla in medu, lahko tudi samo z medom ali kakšnim sladkim sadnim prelivom.
Baghrir so značilne maroške palačinke s prepoznavnimi luknjicami na površju. Pomembno je, da je vsaj del moke semolina (pri nas se dobi z imenom semola), saj bodo fina zrna v testu povzročila, da bodo palačinke po vrhu luknjaste.
