50 dag mehke moke
1,5 dl mlačne vode
1,5 dl mlačnega mleka
1 vrečka suhega kvasa ali pol kocke svežega
2 zvrhani jušni žlici gostega jogurta
1 mala žlička soli
1 mala žlička sladkorja
1 žlica olivnega olja
Zmešamo malo vode in mleka in dodamo kvas ter sladkor, premešamo, dodamo še žličko moke in pustimo vzhajati, dokler se na kvasnem nastavku ne pojavijo mehurčki oziroma se zančne peniti. V skledo presejemo moko skupaj s soljo, naredimo na vrhu vdolbino in vanjo stresemo vzhajan kvas in jogurt ter dodamo še olivno olje. S kuhinjskim robotom ali ročno zamesimo voljno, gladko in mehko testo. Pokrijemo ga s kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati uro do uro in pol oziroma dokler se količina testa ne podvoji. Potem iz testa oblikujemo šest do osem kroglic, jih položimo na rahlo pomokano površino, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati deset minut.
Vsako kroglico razvaljamo v krog s premerom 15 do 20 cm in približno pet milimetrov debelo. Ponev (najbolje, če imamo litoželezno) segrejemo in ko je temperatura srednje močna, damo v ponev testo. Ko se na vrhu pojavijo mehurčki in rjave lise, je čas, da kruh obrnemo (po približno minuti in pol). Tudi na drugi strani kruh pečemo dobro minuto, odvisno od temperature. Ta naj ne bo premočna, da kruha ne zažgemo.
Pečeno bazlamo premažemo s stopljenim maslom. Vsak kos, ki ga spečemo, pokrijemo s kuhinjsko krpo - tako se kruh ne bo izsušil.
Bazlama sodi med najbolj znane turške kruhe. Ponekod jih delajo manjše, kot je opisano v receptu, v Antaliji, v vasi Kizilcahamam, pa bazlamo razvlečejo v kroge s premerom 28 cm, vsak kos pa mora tehtati 40 dag. Ta kruh je tudi zaščiten kot turška značilnost.
Ker je bazlama visoka dva do tri cm, je zelo uporabna tudi za sendviče.
