Gore pozimi zahtevajo zrelega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko znanja, izkušenj in odgovornosti pa tudi spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala. Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete tudi pozimi - vedno v duhu premišljenosti, postopnosti in odgovornosti so v Domu pod Storžičem izpostavili predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS). Zimski planinski cilj je lahko že planinska koča, saj jih je pozimi po vsej Sloveniji odprtih več kot sto, z obiskom pa tudi podpremo njihovo delovanje.
Zimsko udejstvovanje v hribovitem in goratem svetu je kompleksnejše od poletnega planinstva, gorništva in alpinizma. "Krajši dan, nižje temperature, težja dostopnost do izhodišč, težavnejše gibanje in orientacija, dodatna tehnična oprema, nadgradnja znanj, veščin in izkušenj, potrebnih za boljše ocenjevanje razmer na terenu in ocenjevanje nevarnosti, zahtevnejši proces sprejemanja odločitev, nevarnost proženja snežnih plazov in drugo zahtevajo od vseh, ki se podajajo v hribovit svet pozimi, precej več kot v poletnih razmerah - in sicer dodatno usposobljenost, več izkušenj, več priprav na turo, poznavanje in znanje uporabe potrebne zimske opreme in poznavanje nevarnosti v gorah pozimi. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj," je poudaril strokovni sodelavec PZS in gorski vodnik Miha Habjan, obiskovalcem gora pa še položil na srce, da moramo biti spoštljivi tako do ljudi kot narave, ki tudi pozimi potrebuje počitek, ter da parkiramo le tam, kjer je to dovoljeno.
Da se čim bolje pripravimo na zimski obisk gora, sta pomembna ustrezna oprema in znanje njene uporabe, česar ne smemo precenjevati, tudi če se odpravimo na manj zahtevno in krajšo pot. "Za lažjo zimsko turo potrebujemo najprej ustrezno obutev, kakovostne visoke planinske čevlje z dobrim podplatom, ter oblačila v več plasteh. Uporabljamo lahko pohodne palice - s širokimi krpljicami, če je sneg. V nahrbtniku naj ne manjkajo rokavice, kapa, sončna očala, prva pomoč, zemljevid, čelna svetilka, rezervna oblačila, nekaj tople pijače in železna rezerva. Če je več snega, potrebujemo gamaše, ki preprečijo vdor snega v čevlje, če je pot poledenela, tudi verige ali dereze," je demonstriral Habjan.
Praktično celotna Slovenija je posejana z gričevjem, hribovjem ali visokogorjem in prepredena s planinskimi potmi, zato lahko prav vsakdo najde cilj, primeren svojim sposobnostim. "Izbira ustreznega planinskega cilja, ki ga prilagodimo svojim psihofizičnim sposobnostim, usposobljenosti in izkušnjam, je ena izmed ključnih stvari pri zagotavljanju varnosti udeležencev ture. Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete tudi pozimi, tako za začetnike, ki šele nabirajo izkušnje, kot tudi za izkušenejše - vedno v duhu premišljenosti, postopnosti in odgovornosti," je dejal podpredsednik PZS Martin Šolar, tudi inštruktor planinske vzgoje, in nanizal nekaj zimskih ciljev: Krim, Nanos, Slavnik, Vremščica, Kum, Blegoš, Pohorje, Mrzlica, Lisca, Boč, Snežnik, Slivnica, Trdinov vrh, Čaven, Kofce, Lubnik ... Na številnih vrhovih oziroma pod njimi so planinske koče odprte tudi pozimi.
Za obisk planinske koče je tudi Tržič odlično izhodišče. Cilj tiskovne konference je bil namreč Dom pod Storžičem, ki je pozimi odprt od petkih, sobotah in nedeljah. "Tržič je destinacija, kjer se praktično na vse okoliške hribe poti začnejo v središču Tržiča, za kar so po eni strani naravne danosti, po drugi strani pa sta razvoj poti in gradnja planinskih koč povezana z železnico, s katero so se nekoč pripeljali planinci. Iz Tržiča do Doma pod Storžičem je dobri dve uri hoda, iz Grahovš, kje je urejeno parkirišče, pa dobra ura. Odvisno od razmer so parkirišča tudi višje ob cesti, pri čemer se pot krajša, priporočam pa vsaj pristop čez Senožeti, kjer se v slabe pol ure povzpnemo do doma," je povedal domačin, predsednik Planinskega društva Tržič Uroš Ahačič. Po njegovih besedah je Dom pod Storžičem primeren tudi za izobraževanja, planinske in otroške tabore, šole v naravi, saj je v vseh letnih časih (sploh pozimi) dostop varen, okolica doma pa je primerna za različne aktivnosti v naravi. Koča ima tudi multimedijsko opremljeno učilnico za 50 oseb in 70 ležišč. "Odlična kuhinja z lokalnimi sestavinami pa je tako že vsem - od blizu in daleč - znana in se tudi zato ali pa prav zaradi tega vedno znova vračajo."
Nižje ležeče planinske koče odprtih vrat pričakujejo obiskovalce vse leto, tudi pozimi, ko so zaprte večinoma le koče v visokogorju. Nekatere postojanke, predvsem lahko dostopne, so odprte stalno, precej koč pa je odprtih zgolj ob koncih tedna, nekatere vse leto, nekatere pa v zimskem času preidejo na odprtost le ob vikendih. V Sloveniji je 159 planinskih koč, od tega jih je pozimi odprtih 117. Informacije o delovanju koč so na voljo na spletni strani PZS.
