Kako nenavadne zgodbe lahko spiše (športno) življenje! Priljubljenemu Mariborčanu, poznanemu ne le v nogometnih krogih mesta, se je naenkrat obrnilo na glavo. Ker je postal - predober. Pri 46 letih se mu obeta nova poklicna pot. Benjamin Pratnemer nenadoma ni več le prvi Slovenec, ki je igral na svetovnem prvenstvu v pikadu. Nikakor ne v gostilniškem športu, temveč v onem pravem pikadu, ki ga najboljši v Angliji igrajo za milijone funtov in za milijone navijačev. Med več kot 500 konkurenti se je Mariborčan v Nemčiji prebil do vstopnice za največje svetovne turnirje. Trčil bo ob zvezdnike pikada, katerih televizijska gledanost je primerljiva z nogometno. Pa vemo, kaj na Otoku pomeni nogomet. Dve leti mu tako imenovani Tour Card zagotavlja boj za pikado vrhove, ja, tudi za lep zaslužek na kupu turnirjev.
Le 128 igralcev na svetu ima to karto. Zdaj sem med njimi. Noro, res
"Precej se bo potovalo," se je nasmehnil Benjamin Pratnemer, ko je ravno pakiral za pot na prvega od teh turnirjev. A do tja še pridemo. "Velika stvar. Veliko večja kot lanska. Psiha je delala na polno," je preboj med najboljše primerjal z lanskim mejnikom, prvo zmago na evropski turneji. Samouka, ki je s pikadom začel po naključju, ko je v lokalu, kjer so igrali pikado ligo, gledal nogomet in je eni ekipi manjkal igralec, je gnalo naprej. Slutil je, da ni rekel zadnje v športu, kjer asi trajajo dolgo. Čeprav trening vzame nekaj ur na dan in klasičnega pikada ne gre zamenjevati z elektronskim. Klasika je v svetu precej bolj priznana, poudari Pratnemer.
Ena zmaga bi zadostovala, "za ziher" sta bili dve
"Naj 'proba' kdo, ki pravi, da je to gostilniški šport," Mariborčan vztrajno premika meje razmišljanja o pikadu. Saj poskusijo, a največkrat takole na hitro, za zabavo, za rundo ali dve. On pa je v naskoku na januarski cilj pojačal trening: "Več sem vadil zadnja dva, tri mesece. Po tri, štiri ure sem metal na dan, ne čisto vsak dan, a če najboljši mečejo po pet, šest ur, sem moral vsaj toliko, da jim skušam slediti. Dvignil sem raven svoje igre. A še marsikaj drugega se je moralo sestaviti, da mi je uspelo. Le 128 igralcev na svetu ima to karto. Zdaj sem med njimi. Noro, res."
Pravi pikado je šov. Najboljši igralci so zvezdniki, ki k tabli pridejo kot poklicni boksarji v svoj ring. Ob rjovenju navijačev, s svojo glasbo, s svojim vzdevkom. Pratnemerjev komad: It's a Long Way to the Top, Dolga je pot do vrha, skupine AC/DC. Pratnemerjev vzdevek: The Star. Zvezda. In tako se je na dolgi poti k vrhu znašel na največji prelomnici. V Nemčijo, v Kalkar ob nizozemski meji, je prejšnji mesec šel na tekmovanje Q-School, nekakšno kvalifikacijsko šolo torej. Ta je vsakoletni uvod v svetovne turnirje PDC, Professional Darts Corporation, organizacije, ki je v devetdesetih klasični pikado spremenila v donosno športno industrijo.
Tam se je 509 igralcev zgrabilo za šestnajst vstopnic v svet elite. Pratnemer je metal puščice v družbi najboljših iz celinske Evrope. V Združenem kraljestvu, meki tega športa, imajo svoje kvalifikacije. "Oni z drugih koncev sveta pa se lahko sami odločijo, v katerih od teh kvalifikacij bodo nastopili," nenavaden sistem razloži Mariborčan.
Sedem dni igre in živcev je šlo v Nemčiji. "Na izpadanje se je igralo. Zato je bila vsaka tekma psihično težka. Vseh sedem dni, skoraj do konca. Zadnji dan bi mi ena zmaga že zadostovala, 'za ziher' sem zmagal dvakrat," se nasmeje Pratnemer, ki pravi, da ni "tremaš". Očitno res ne, še najbolj ga moti, da mu za zdaj še manjka izkušenj z velikega odra. Pri nas se meče v tišini, kot da bi tenis igral, tam pa ... "To je res pravi šov, vpitje več tisoč navijačev, kot na nogometu."
Navijač Benjamina Šeška sreča Benjamina Pratnemerja
In ni ga bolj priljubljenega med navijači, kot je Anglež Luke Littler, še vedno najstnik. Prejšnji mesec je najprej ubranil naslov svetovnega prvaka, pobasal okrogel milijon funtov, 21. januarja dopolnil šele 19 let, v Združenem kraljestvu pa že prej povzročil takšno littlermanijo, da so televizijski prenosi pikada zdaj ena najbolj priljubljenih zabav. Že ko je leta 2024 še ne 17-letnik prvič igral v finalu, je pred ekrane v Veliki Britaniji zvabil 3,68 milijona ljudi. Takrat je debitiral na svetovnem prvenstvu. Verjetnost, da ga osvoji, je bila 1:66, a je kot avtsajder vseeno šel skoraj do konca, ugnal ga je šele rojak Luke Humphries.
Zanimanje za pikado na Otoku pa je zaradi Littlerja, ki so mu v otroštvu operirali oko zaradi strabizma - kdo ve, morda tudi od tod takšni uspehi -, tako poskočilo, da je bil v izboru BBC-ja za britansko mlado športno osebnost leta 2024. V absolutni kategoriji ga je prehitela le Keely Hodgkinson, zlata v teku na 800 metrov na olimpijskih igrah v Parizu. Nikogar od športnikov tistega leta v Združenem kraljestvu niso v Googlovem brskalniku iskali bolj kot Littlerja.
Potem pa je fant, ki je v domačem Warringtonu, industrijskem mestu, 26 kilometrov oddaljenem tako od Liverpoola kot od Manchestra, pikado metal že pri letu in pol starosti in po lastnih besedah pri šestih letih prvič vrgel popolnih 180 - tri puščice v tisto malo območje trojne dvajsetice -, postal neustavljiv. Z njim rastejo številke. Resda si je letošnji finale, kot da bi se Angleži navadili fenomena Littler, ogledalo manj ljudi, 2,72 milijona. Toda ko so pri Sky Sports šteli ure, ki jih gledalci čez celo svetovno prvenstvo skupno prebijejo pred ekrani, jih je bilo 51,2 milijona, trinajst odstotkov več kot lani. Sto odstotkov več kot pred tremi leti, na zadnjem turnirju pred littlermanijo. In koga si za svojega izbereš v nogometu, če si doma na pol poti med Liverpoolom in Manchestrom? Littler je izbral United, goreč navijač rdečih vragov je in s tem tudi navijač Benjamina Šeška. Drugega slovenskega Benjamina, mariborskega, bo zdaj srečeval redno.
Počasi, profesionalec si, ko od tega živiš
V torek je Pratnemer že odpotoval v Anglijo na prvega od največjih turnirjev. Dan pozneje je v mestu Milton Keynes začel novo poglavje kariere. Mariborčana, zaposlenega kot vodjo trenerjev nogometne šole Kovinarja na Teznem, so že čakali Littler, Humphries in drugi zvezdniki.
Ne bi se rad odrekel ne nogometu ne pikadu. Če pa me bo v pikadu neslo naprej ...
Tako se je diplomirani gradbenik z diplomo še iz fizioterapije in z nogometno licenco Uefe pri 46 letih znašel v precepu. Bo zmogel oboje, nogomet in pikado? Bo amaterski status v pikadu zamenjal s profesionalnim? "Počasi, profesionalec si, ko lahko od tega živiš. Če izgubiš v prvem krogu, nisi nič zaslužil. Najprej moram videti, kje sploh kotiram v tem drugem svetu. Ne bi se rad odrekel ne nogometu ne pikadu. Če pa me bo v pikadu res neslo naprej, se bo nogometu žal treba odreči," je dejal, ko je še pakiral za pot v Anglijo.
Kot novinec med elito je moral v maratonske kvalifikacije. Začelo se je z zmago nad enim od manj zvenečih angleških imen pikada. Nadaljevanje bitk za glavni turnir pa je pokazalo, kako strašno dolga in zavita pot je še do vrhov ...
