
Mašo Zec Peškirić sem spoznal na teniških igriščih Branika v Ljudskem vrtu leta 2001, ko je zmagala na 40. Bergantovem memorialu, potem ko je v finalu turnirja do 14 let s 6:2, 6:0 premagala Nušo Gradišnik (ŽTK Maribor). Od tedaj sem njeno teniško pot spremljal še bolj pozorno, še zlasti njene igre na profesionalnih turnirjih Infond open v Mariboru, v tujini in tudi na tekmah državne reprezentance. Maša je bila rojena 21. januarja leta 1987 na Dovjem, v naselju s približno 600 prebivalci v občini Kranjska Gora, ki je dalo več odličnih športnikov, med njimi olimpijce Jožka in Janka Janšo v teku na smučeh in Uroša Pavlovčiča v alpskem smučanju.
Čeprav ni igrala na olimpijskih igrah, sodi s svojimi teniškimi dosežki med najbolj prepoznavne in najboljše športnice tega gorenjskega naselja. Lahko se pohvali, da je leta 2009 igrala na dveh grand slam turnirjih, v Wimbledonu in New Yorku, 19. oktobra istega leta pa je bila na svetovni WTA-lestvici najvišje - na 93. mestu. V karieri je zmagala na desetih posamičnih ITF-turnirjih in šestih ITF-turnirjih v dvojicah. Redno je nastopala v reprezentančnem dresu in v pokalu Fed, sedaj pokal Billie Jean King, odigrala je kar 20 dvobojev, med drugim se je na igrišču pomerila z zvezdnicami, kakršne so bile Ana Ivanović, Caroline Wozniacki, Jelena Janković, Julia Görges, Eugenie Bouchard. Julija 2011 je na turnirju v Bukarešti (nagradni sklad 100.000 ameriških dolarjev) igrala tudi proti vzhajajoči zvezdi svetovnega tenisa, tedaj 61. igralki na lestvici WTA, Romunki Simoni Halep, ki je bila v letih 2017 in 2018 kar 64 tednov na vrhu svetovne lestvice.


Za eno najboljših slovenskih teniških igralk je bilo odskočna deska v svet profesionalnega tenisa tudi igranje na profesionalnem turnirju Infond open, na katerem je leta 2009 zmagala že omenjena Simona Halep. Ko smo preverjali rezultate Zec Peškirićeve na pomembnejših turnirjih, smo naleteli na zanimive podatke: leta 2007 je premagala Saro Errani, odščipnila niz Caroline Wozniacki, dvakrat premagala Lauro Siegemund, na kolena spravila Flavio Pennetta, Barboro Krejčikovo, Tatjano Mario, Timeo Bacsinszky, Anastazijo Sevastovo. "To so bile krasne zmage, ki so mi pomagale k vzponu na WTA-lestvici. Če bi dosegla še kakšno odmevno zmago, bi bila moja najboljša uvrstitev na lestvici bistveno višja, a v športu ne gre vedno po željah," se je uspešnih iger spomnila Zec Peškirićeva. "V trajnem spominu mi je ostala predvsem zmaga proti Erranijevi, po kateri je njen trener prišel do mene, mi čestital in mi dejal, da je bila moja igra dobra učna ura tenisa za Saro. Proti Caroline Wozniacki sem v tretjem nizu vodila s 5:3 in 40:15, a mi je sodnik pri servisu za zmago dosodil prestop, kar se v tenisu redko dogaja. To me je iztirilo, moja igra ni bila več na visoki ravni in v podaljšani igri sem klonila. Škoda za zapravljeno priložnost," je dodala sogovornica.
V ŽTK Maribor so jo sprejeli odprtih rok
Zec Peškirićevi sta ostali v spominu tudi obe zmagi na turnirju Infond open v Mariboru. "Prvič sem zmagala leta 2004, ko je bil nagradni sklad 10.000 ameriških dolarjev. Imela sem 17 let in pred turnirjem me nihče ni uvrščal med favoritinje. A sem se z odličnimi igrami prebila v finale in tam s 6:2, 7:5 premagala leto dni starejšo Andrejo Klepač, dosežek pa sem nadgradila še z zmago v igri dvojic, kjer je bila moja soigralka sestra Alja. Mesec dni pozneje sem osvojila še enak turnir v Kranjski Gori in se prvič prebila na lestvico WTA."
Na novo turnirsko zmago na mariborskem turnirju je Maša čakala do leta 2008. "Spet sem zaigrala odlično, v finalu turnirja z nagradnim skladom 50.000 ameriških dolarjev sem s 6:2, 7:6 premagala Slovakinjo Kristino Kucovo." Ob Poloni Hercog je edina slovenska igralka, ki je dobila dva turnirja Infond open. Julija 2007 je postala članica ŽTK Maribor. "V klubu so me sprejeli odprtih rok, v novem okolju in med soigralkami sem se zelo dobro počutila, klub mi je omogočil ustrezne razmere za moj teniški razvoj in še sedaj sem vodstvu kluba hvaležna, da so me podpirali na teniški poti," Zec Peškirićeva popiha na dušo predvsem tedanjemu predsedniku kluba Dragu Završniku in direktorju kluba Matjažu Plejiću.
Če bi vztrajala ...
Maša Zec Peškirić se rada ozre na teniško pot, ki ji je v svetu tega športa prinesla ime, prepoznavnost in tudi veliko zadovoljstva. "Nikoli ne bom pozabila na dvajset nastopov za slovensko reprezentanco v pokalu Fed v I. evroafriški skupini in še bi lahko naštela nekaj turnirjev po svetu, ki so mi ostali v lepem spominu, kakšen pa tudi v slabem," razloži, nato pa opiše, zakaj se je v letih, ko bi še lahko igrala vrhunski tenis, odločila za konec tekmovalne poti. "Sestra Alja je teniško pot končala zelo hitro, odločila se je za študij v Avstriji, po njem je ostala tam in dela kot psihoterapevtka. Tudi jaz sem prehitro končala teniško pot, stara sem bila 25 let. Morda sem se malo 'prekurila 'in zasitila, v tenisu nisem več tako uživala. Bilo je veliko stresov, ni jih bilo lahko premagovati, menila sem, da je najbolje, da končam tekmovalno pot. Če bi vztrajala, bi se na WTA-lestvici morda prebila do 50. mesta."

Maša Zec Peškirić je profesionalnemu tenisu pomahala v slovo v sezoni 2013/2014, potem pa si za stalno bivališče izbrala Berlin. "Leta 2014 sem svoje znanje in izkušnje začela razdajati v tamkajšnjem teniškem klubu z več kot 125-letno tradicijo. Imenuje se LTTC Rot-Weiss, v njem vodim prvo žensko ekipo, ki nastopa v nemški bundesligi, poleg tega sodelujem tudi z berlinsko teniško zvezo. V našem klubu si pot v profesionalni tenis utirajo številne mlade igralke in vesela sem njihovega napredka. Delam tudi kot mentorica s starejšimi in mlajšimi igralkami. Klub ima približno 2000 članov, igrišča in klubski prostori ležijo ob jezeru na izredno lepem kraju," pojasni.
Povabilo, ki se ga ne zavrne
Gorenjka ob igranju tenisa in trenerstvu ni pozabila na izobraževanje in izpopolnjevanje v tem športu. "Imam izobrazbo iz marketinga in veljavno trenersko licenco B. Za menoj so že seminarji za pridobitev licence A in upam, da bom do konca leta opravila še izpit in si pridobila najvišjo izobrazbo," je optimistična Maša, ki ji trenerskih izkušenj ne manjka, zaradi česar se je brez obotavljanja odločila, da sredi letošnjega septembra sprejme povabilo TZS, da prevzame mesto kapetanke slovenske ženske članske reprezentance. "Povabila nisem mogla zavrniti. Zastopanje države na najvišji ravni in delo z najboljšimi igralkami sta zame izjemna čast in odgovornost. Verjamem, da lahko z jasnim strokovnim pristopom, povezovalnostjo in spoštovanjem individualnosti ustvarimo okolje, v katerem bodo igralke zaigrale svoj najboljši tenis. Pri delu z reprezentanco bom skušala uveljaviti vrhunsko strokovnost, mednarodne izkušnje in strasten ekipni duh. Moja vizija temelji na dolgoročnem razvoju stabilne, povezane in strokovno vodene reprezentančne strukture, ki igralkam ne bi zagotavljala le optimalnih razmer za športni razvoj, temveč tudi občutek pripadnosti, varnosti in medsebojnega zaupanja," pojasni nova kapetanka članske reprezentance. Sredi novembra jo čaka prvi izziv - naša dekleta bo vodila na kvalifikacijskem turnirju za pokal Billie Jean King (BJK), na katerem se bodo v Indiji pomerila z Indijkami in Nizozemkami. "Novega izziva se zelo veselim. Spremljam napredek slovenskih teniških igralk, saj sem doslej vodila tudi reprezentanco do 16 let in sodelovala z reprezentanco do 18 let."
V Indiji bodo dvoboji potekali na zunanjih igriščih s trdo podlago, naša izbrana vrsta bo tja odpotovala 7. oktobra. "Na seznamu so Veronika Erjavec, Kaja Juvan, Tamara Zidanšek, Nika Radišić in Dalila Jakupović, najboljše igralke, kar jih naš tenis ta hip premore. "Z vsemi sem se že pogovarjala in čutim, da komaj čakajo na nastop v pokalu BJK, dobro so povezane med seboj, pomembno je tudi, da še utrdimo ekipni duh in morda še kaj. Naš cilj je osvojiti prvo mesto v regionalni skupini, nato zaigrati uspešno še v naslednjih kvalifikacijah osmih reprezentanc, prav tako osvojiti prvo mesto in se uvrstiti med elito tega tekmovanja. Menim, da so naša dekleta sposobna doseči cilj. Tekmovanje v pokalu BJK postaja iz leta v leto bolj zahtevno, letos nastopa rekordnih 146 držav."
Zmago Gomzi







