Že na poti od letališča proti našemu hotelu je padla odločitev, da bo treba nujno preizkusiti katerega izmed robotskih taksijev, ki naj bi jih po ulicah San Francisca vozilo okoli tisoč. Ko smo sedeli v običajnem taksiju na petpasovnici, ki vodi proti centru mesta, smo ob sebi že po nekaj kilometrih na sosednjem voznem pasu opazili belo vozilo z mavričnim zadkom, ki je imelo na strehi nameščeno posebno enoto s senzorji in kamerami ter bočne "izrastke", v katerih so se prav tako skrivale za avtonomno vožnjo potrebne naprave. Toda za volanom je sedel voznik. Na vozilu smo opazili napis Zoox, mi pa smo iskali ponudnika Waymo in ni trajalo dolgo, da smo ga našli. In to ne enega.
Med sprehodom po mestu, za katerega velja, da je po duši najbolj evropsko izmed ameriških mest, je vsakih nekaj minut mimo nas peljal kak beli waymo. Prvi, drugi, tretji, ko smo prešteli do deset, smo jih nehali šteti. Beli jaguarji zaradi na strehi nameščenih senzorjev izstopajo, vozijo pa tako samozavestno, kot da bi za volanom sedel resnično izkušen voznik, ki dobro pozna mesto.
Konkurenca je velika
Waymo seveda ni brez konkurence, sploh če je govora o Silicijevi dolini. V uvodu omenjeni Zoox je začel tehnologijo za samovozeča vozila razvijati leta 2014, pred šestimi leti pa je podjetje kupil Amazon za ceno 1,3 milijarde ameriških dolarjev. Zoox ima nekoliko drugačen pristop k reševanju izzivov avtonomne vožnje. Namesto da bi preurejali običajne potniške avtomobile ter vanje vgrajevali radarje, lidarje in druge senzorje, uporabljajo posebne avtomobile, ki nimajo ne volana ne pedala za plin ali drugih možnosti nadzora. Sedeži so postavljeni tako, da štirje potniki gledajo drug drugega, saj je tako dosežena najboljša izkoriščenost potniške kabine.
Tu je še Tesla, ki je svojo floto robotskih taksijev predstavila lani v Austinu, glavnem mestu zvezne države Teksas, Uber pa je pri razvoju avtonomnih vozil sklenil partnerstvo s številnimi podjetji, med drugim s Volkswagnom in proizvajalcem električnih vozil Lucid. Teslini robotaksiji so trenutno še v testni fazi, flota je majhna, čeprav drzno napovedujejo povečanje do najmanj tisoč robotaksijev do konca leta. Tako je trenutno Waymo v ZDA najbolj razširjen ponudnik robotaksijev in hkrati tudi pravi robotaksi brez voznika. Konkurenco pa imajo ameriška tehnološka podjetja seveda tudi na Kitajskem. Pony.ai ima trenutno v svoji floti več kot tisoč vozil, njihov cilj pa je do konca letošnjega leta floto razširiti na več kot 3000 vozil.
Tudi robot predvideva prometno situacijo
Med pešačenjem po mestu je ob nas ustavil waymo, iz njega pa je izstopil starejši par. Ker sta imela v prtljažniku torbo, je vozilo samodejno odprlo vrata prtljažnika, potnika sta vzela torbo, zaprla vrata potniške kabine, prtljažna pa pozabila. Ali pa sta mislila, da jih bo avto sam zaprl. Ustavili smo se in počakali, ker nas je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Čakamo minuto, dve, tri, nič. Avto je nebogljeno stal ob robu pločnika in čakal. Morda bi čez čas resda sam rešil težavo, ampak mi smo se prej odločili, da mu priskočimo na pomoč. Zaprli smo vrata in glej ga zlomka, robotski taksi je že čez nekaj trenutkov zasukal volan in odpeljal novemu potniku nasproti.
Kako pa Waymov robotaksi sploh vidi svet okoli sebe? Za to uporablja lidar, radar in kamere, delovanje pa je dovolj zanesljivo v vseh pogojih, tudi ponoči. Gre za najbolj konservativen in preverjen pristop, Tesla denimo shaja brez lidarja. Opazili smo, kako umetna inteligenca analizira dogajanje okoli vozila. Ko se je waymo peljal po Jefferson Streetu na Fisherman's Wharfu, kjer je veliko turistov, ki peš ali na kolesih in skirojih raziskujejo okolico, so denimo senzorji pravilno zaznali otroka, ki se je s skirojem na pločniku približeval robu cestišča. Vozilo je nežno zavrlo, otrok se je ustavil in avto je peljal naprej. Povsem enako bi se odločil voznik, če bi sedel za volanom.
V ZDA v veliko križiščih, kjer imajo vse smeri znak STOP (tako imenovani "4-way stop" ali "all-way stop"), velja pravilo, da ima prednost tisti voznik, ki je prvi prišel do stop črte in se popolnoma ustavil. Waymo je v teh situacijah nekoliko bolj previden kot domačini za volanom, lahko bi rekli, da se obnaša kot turist v mestu. Če je bila situacija jasna in je v križišče pripeljal kot prvi, drugo vozilo pa se križišču šele približuje, bo brez zadržkov nadaljeval vožnjo. Medtem ko v situaciji, ko se v križišču skoraj istočasno znajdeta dve ali tri vozila, umetna inteligenca potrebuje nekaj sekund dlje za sprejetje odločitve, kdo lahko kdaj pelje. Vendar daleč od tega, da bi upočasnjeval promet in povzročal prometne zamaške. Smo pa opazili, da so to "pomanjkljivost" zaznali tudi drugi vozniki, ki so robotskemu taksiju večkrat pohupali. To pa je, kot kaže, sprožilo določeno funkcijo, saj je waymo po tem precej hitro odpeljal. A nikoli ni nikomur vzel prednosti oziroma mi tega nismo zaznali.
Odločna in samozavestna vožnja
Za naročilo vožnje je treba namestiti ustrezno aplikacijo Waymo One, ki pa je Evropejci na svoje mobilne telefone kar tako ne moremo namestiti. Težava je v omejitvi trgovine Play Store, kar je stanovski kolega zaobšel tako, da je spremenil regijo in jezik v svoji Android napravi. Drugi problem pa je bil, da za aktiviranje storitve prejmeš obvestilo po esemesu na telefon, večina nas je namreč imela zgolj eSIM kartice s podatkovnim prenosom. Srečnež, ki se je odločil za SIM kartico z možnostjo telefoniranja, je bil naša rešitev in pot do vožnje, ki za isto razdaljo stane nekaj več kot pot z Uberjem.
Naročeno vozilo je pripeljalo, se ustavilo, vanj smo sedli štirje potniki, en spredaj, na sovoznikov sedež, trije smo se stisnili na zadnji klopi. Voznikov sedež je ostal prazen. Na velikem prednjem zaslonu je vozilo prikazalo pot in čas do cilja, na zaslonu zadaj pa smo lahko potniki spremljali, kaj vse robotaksi taksi vidi. Izrisoval je parkirana vozila, pešce na pločniku, pa seveda vsa vozila, ki so se premikala okoli nas. Speljal je odločno, upošteval omejitev hitrosti in nežno zaviral. Dokler ni po zavijanju levo pred nas zapeljalo in ustavilo gasilsko vozilo. Promet v nasprotni smeri je bil gost, vozilo je dalo levi smernik, po slabi minuti pa je na zaslonu waymo izpisal opozorilo: "Figuring this out". Po nekajsekundnem razmisleku ja obvozil gasilce in, kot da se ne bi nič zgodilo, nadaljeval pot do cilja. Vljudno je ustavil pred prehodom za pešce in pravočasno zapeljal na pravilni vozni pas. Vožnja je bila udobna, prav nič zastrašujoča. Predvsem pa je bilo zabavno gledati, kako se volan brez človeškega posredovanja obrača levo in desno.
Za konec pa še dobra novica za vse, ki bi radi preizkusili vožnjo z robotaksijem, a za to ne bi leteli v ZDA. Waymo načrtuje pilotni projekt vzpostavitve storitve robotskih taksijev v Londonu, prve vožnje pa bi lahko Angleži naročili že septembra letos. Predhodno bodo sicer potrebne spremembe zakonodaje, testiranje avtonomnih vozil pa se je že začelo.
Še bližje, na ulice Zagreba, je že zapeljal robotski taksi Verne, ki potnike sicer prevaža avtonomno, vendar pa za volanom še zmeraj sedi šofer. Vožnja brez šoferja namreč po Evropi (še) ni dovoljena.
