
Fontana ob odprtju bazena 1970. Foto: Danilo Škofič
Ko so leta 1970 odprli Fontano, je bil to velik praznik. Ne samo zato, ker je bil v njej prvi zimski plavalni bazen v Mariboru, ampak ker je bil to dan republike, 29. november. Gostinsko podjetje Novi svet je nekdanje gostišče pri Merdavsu, "na vrhu kamniškega klanca na zahodnem robu Maribora", so takrat pisali časniki, preuredilo v gostinski objekt s štirimi gostinskimi sobami. "Eden najlepših gostinskih objektov z reprezentančnimi lokali, ki jih je mariborska gostinska ponudba že dolgo potrebovala," je zapisal Večer.
Še večje zanimanje je bilo za bazen, sicer dolg le nekaj več kot dvanajst metrov, ki pa je bil prvi pokriti bazen v Mariboru. "Poudariti velja, da ni le rekreacijski, ampak predvsem komercialni objekt, za dve uri kopanja bo treba odšteti 20 dinarjev, tako kot v drugih tovrstnih bazenih po Sloveniji," je podjetje nekoliko netipično za tedanje čase komercialo postavilo v prvi plan. Bazen so sicer morali že po enem tednu začasno zapreti, ker se je pokvaril filter, na pomoč so morali poklicati strokovnjaka iz Salzburga.

Pogled iz restavracije v bazen Foto: Dragiša Modrinjak
Kultni status je Fontana dobila sredi sedemdesetih let, ko so nad bazenom odprli diskoteko. Lokal, v katerem so vrteli takrat priljubljeno disko glasbo, je postal ena najbolj obiskanih točk v Mariboru. V prvem obdobju sta glasbo vrtela Milan Latin - Muso in Brane Rončel. Vrtela sta predvsem ameriški country rock, ljudje pa so plesali kot za stavo. Konec sedemdesetih je Fontano prevzel Mišo Hölbl z malce drugačnim, a kljub temu dobro sprejetim glasbenim pristopom, kot so zapisali tedanji kronisti.

Fontanin disco Foto: Arhiv Večera
Zaradi pretepov pa je diskoteka kmalu prišla na slab glas, imenovali so jo kar O.K. Fontana, po analogiji z divjezahodnim filmom Obračun pri O.K. Corralu. Nekajkrat so jo za nekaj dni celo zaprli. Mariborčani so se spraševali, kako varni so mladi v diskotekah, nekateri so hoteli kar zapreti vse diskoteke, saj naj bi bile leglo pijančevanja pa tudi mamil in kriminala. "Brez dvoma se nekateri v diskoteki tudi napijejo. Toda zagotovo je takšnih manj kot v gostilnah brez glasbe. Mladi prihajajo v diskoteke predvsem zaradi glasbe, zabave, druženja. Alkohol je le mamilo tistih, ki se brez njega ne znajo zabavati, ki v njem iščejo hrabrost in beg od problemov," je mariborskim diskotekam v bran zapisal Večer 25. septembra 1982. Diskoteka v Fontani je delovala do začetka devetdesetih let.
Župan prvi skočil v vodo
Maribor in njegovo gostinstvo sta dobila na dan republike enega najlepših gostinskih objektov z reprezentančnimi lokali, ki jih je mariborska gostinska ponudba že dolgo potrebovala. Hkrati je predsednik mariborske občinske skupščine Mirko Žlender v tem gostišču slovesno odprl (tudi s skokom v vodo) prvi mariborski zimski bazen. Ko je direktor gostinskega podjetja Novi svet Slavko Šprogar pozdravil goste na slovesni otvoritvi, je poudaril, da bo veljala nova Fontana na kamniškem klancu okrog 6,5 milijona dinarjev. Zanimivo je, da so del denarja prispevala tudi nekatera druga mariborska gostinska podjetja - z namenskim varčevanjem v banki. Idejni in glavni projektant Fontane, v kateri so štiri gostinske sobe (ena prijetnejša od druge), je bil Branko Završnik, dipl. inž. arh. Fontano je zgradilo GP Konstruktor.
Mirko Žlender je na otvoritvi med drugim poudaril, da so na Štajerskem redki taki objekti, kot je nova Fontana, hkrati pa je menil, da bo otvoritev zimskega bazena tudi spodbuda pri veliki akciji gradnje mariborskih kopališč. Omeniti velja, da zimski bazen ni le rekreacijski objekt, temveč predvsem komercialni: zato tudi stane dve uri kopanja 20 dinarjev (tako kot v drugih tovrstnih bazenih v Sloveniji). Mesečna vstopnica za osemkratno kopanje pa velja 100 dinarjev. (Večer, 2. decembra 1970)

Vsi niso bili dobrodošli
Potem je bila celotna Fontana nekaj časa zaprta, leta 1993 pa so jo začeli začeli prenavljati. Podjetje za zdravstvo, turizem in rekreacijo Pohorje (kasneje Terme Maribor) je imelo pod vodstvom takratnega direktorja Krešimirja Čabrijana velikopotezne načrte. Sodobni diagnostično-rekreacijski center bi morali odpreti že konec leta 1995, a je izvedbo zaključnih del preprečila prezgodnja zima, tako da je bila otvoritev maja 1996.
Vodo so vsak dan pripeljali iz Stražunskega gozda
Fontana je bila spet v središču pozornosti, pa saj je bila res imenitna zdravstveno-rekreacijska pridobitev. To je bil takrat eden najsodobnejših diagnostičnih in rehabilitacijskih centrov v Evropi, z 12.750 kvadratnimi metri skupne površine. Največ zanimanja je bilo za bazenski kompleks, ki ga je sestavljalo šest bazenov z 880 kvadratnimi metri, polnili pa so jih s termalno vodo, ki so jo vsak dan pripeljali iz vrtin v Stražunskem gozdu. Temperatura vode v bazenih je bila od 32 do 37 stopinj, zato je bilo kopanje časovno omejeno. Kopalcem je bilo na voljo tudi 3100 kvadratnih metrov površin za sončenje. "Fontana ne bo gostilna, ni hotel, sploh ni kopališče, temveč objekt vrhunske diagnostične in sprostitvene ponudbe. Gre za zdravje," je razglašal direktor Čabrijan.
A kmalu se je izkazalo, da vsi v Fontani niso dobrodošli. Po pravilih, ki jih je postavil direktor Čabrijan, so lahko center obiskali "vsi, ki so dopolnili dvanajst let starosti in so psihofizično sposobni samostojno izpolnjevati določila hišnega reda". Kar je pomenilo, da otrokom in invalidom vstop ni bil dovoljen, in to je kmalu izzvalo ostre reakcije. Najprej je imelo neprijetno izkušnjo z vodstvom Fontane društvo za cerebralno paralizo Sonček. Bolnikom so v Fontani odrekli dobrodošlico, češ da je to relaksacijska ustanova, v katero se ljudje napotijo, da se sprostijo, ne pa, da se vznemirijo ob pogledu na hendikepirane ljudi.
"Fontana je center za sprostitev, rehabilitacijo in samorehabilitacijo. Ni projektirana kot rekreacijski center za 'nepokretne' invalide. Sicer pa ima Fontana na voljo posebne kopalne kadi za take invalide," je dejal direktor. Strasti so se potem počasi umirile, določila hišnega reda pa zrahljala, sploh potem, ko je Čabrijan sredi leta 1998 odprl tudi prenovljeni in še bolj luksuzni Habakuk, zatem pa se nenadoma in na presenečenje vseh odločil za upokojitev.

Priprave tenisačev Branika v Fontani 1978. Foto: Arhiv Večera
Nepravi kraj, nepravi obiskovalci
S Fontano je šlo počasi navzdol. Tedanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra je leta 2008 dejala, da bi bila Fontana v Ljubljani visoko donosna naložba, v Mariboru pa ne gre. "Fontana je vrata odprla leta 1996 in menim, da je bila prehitro dana na tržišče, sploh v Mariboru, ki se je takrat ubadal z gospodarskimi težavami, katerih posledice čutimo še danes in so povezane s kupno močjo prebivalstva. Največji problem je bil prav to, da je Fontana imela dobro ponudbo, vendar ni imela trga zanjo. Pa še nekaj je: Fontana stoji na zaščitenem območju Vrbanskega platoja in zato na tej lokaciji nismo mogli uresničiti razvoja termalne zdraviliške ponudbe," je povedala v intervjuju za Večer.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
- Bazen v Fontani so morali že teden po slovesni otvoritvi leta 1970 začasno zapreti, ker se je pokvaril filter, na pomoč so morali poklicati strokovnjaka iz Salzburga.
- V času delovanja Fontane so odprli - in že zdavnaj tudi zaprli - letno kopališče pri Tamu.
- Nekaj let za Fontano so odprli še zimsko kopališče Pristan (in diskoteko).
- V Fontanin diskoklub so hodili predvsem šminkerji, v Pristanov pa rokerji.
- Sredstva za preureditev Fontane v 90. letih so prihajala predvsem iz tedanjih uspešno poslujočih prostocarinskih prodajaln.
Leta 2010 se je za nakup Fontane zanimala Univerza v Mariboru, ki je imela širokopotezni projekt preoblikovanja Fontane v univerzitetni športno-medicinski center, vendar na koncu ni oddala zavezujoče ponudbe za nakup, saj je izvisela na razpisu ministrstva za šolstvo in šport, ki je ves denar namenilo izgradnji kompleksa v ljubljanskih Stožicah, kot so povedali na mariborski univerzi. Alenka Iskra je naslednje leto zapustila Terme.
Leta 2012 sta NFD Holding in kranjska Sava, ki sta bila takrat večinska lastnika Term Maribor, za okoli 30 milijonov evrov prodala skoraj 87-odstotni delež ruskemu kupcu, družbi Platanus v lasti ruskega odvetnika Olega Derkacha. Terme Maribor, ki so še leta 2011 ustvarile skoraj pol milijona evrov dobička, so se naslednja leta utapljale v rdečih številkah. Zadnji finančno povsem zdrav steber je bil MTC Fontana, ki so ga ruski lastniki Term, ki jih obvladuje ruski Gazprom, prodali Diagnostičnemu centru Bled.
Novi lastnik je kopališče v Fontani zdaj zaprl, za to pa v izjavi za Večer navedel ekonomske in zdravstvene razloge. Med slednjimi je direktor Diagnostičnega centra Bled izpostavil odnos obiskovalcev do PCT-pogoja. "Nekateri ga nikakor nočejo spoštovati in grozijo s tožbami, pa tudi sicer so arogantni do zaposlenih." Pa tudi ekonomske razloge bi direktor po svoji razlagi prevalil na obiskovalce. "Ko smo želeli močno zmanjšan obisk vsaj delno kompenzirati z dvigom cen, je bil pa kraval."
Vprašanje, ali se bomo še kdaj kopali v Fontani, ostaja brez odgovora.
Zvezdana Bercko








