Potem ko je Rdeča armada 27. januarja 1945 osvobodila koncentracijsko in uničevalno taborišče Auschwitz in Auschwitz-Birkenau, je nenadoma brez sledu izginil tudi dr. Josef Mengele. Že maja istega leta so zavezniki za njim razpisali tiralico. Mengele je bil zdravnik, nacist in častnik SS, rojen 16. marca 1911 v Günzburgu v Nemčiji, umrl pa je 7. februarja 1979 v Braziliji.
"Zaslovel" je po svojem delu v nemškem uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Tam si je pridobil vzdevek angel smrti. Izvajal je številne brutalne medicinske poskuse in operativne posege, ki so večinoma povzročili smrt poskusnih oseb. Med njegovimi žrtvami so bili tudi številni prekmurski Judi, ki so jih aprila in v začetku maja 1944 v okviru množičnega uničevanja madžarskih Judov deportirali v Auschwitz-Birkenau. Pokojna soboška Judinja Erika Fürst je pripovedovala, da sta si z Mengelejem zrla v oči in da jo je pustil živeti, ker sta se mu z mamo zlagali, da je starejša, kot je v resnici bila. Zelo rad je izvajal poskuse na otrocih, tudi dojenčkih, zlasti dvojčkih. Poskuse na ljudeh so izvajali brez anestezije, pogosto so jih okužili z boleznimi. V mukah je umrlo na tisoče otrok in tudi odraslih.
Američani so ga ujeli, a ga niso prepoznali
Nekaj časa po kapitulaciji Nemčije se je skrival, nato pa so ga junija 1945 na begu zajeli Američani. Ker ga niso prepoznali kot enega hujših vojnih zločincev, so ga izpustili. Po izpustitvi je pridobil dokumente z lažnim imenom in se po nekaj mesecih bega zaposlil kot poljedelski delavec. Aprila 1949 je pobegnil v Argentino ter kasneje v Paragvaj in Brazilijo, kjer je leta 1979 umrl zaradi možganske kapi in utopitve med plavanjem. Iskala ga je izraelska tajna služba Mosad, a ga ni odkrila.
V največjem nemškem uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau je Mengele na zaključni železniški rampi usmerjal sveže pripeljane taboriščnike na levo ali desno stran. Bil je tisti, ki je brez zadržka usmerjal ljudi v plinske celice in nato v krematorije.
Pobeg v Paragvaj in Brazilijo
Kot mnogi drugi nacistični zločinci je tudi dr. Mengele izkoristil kaos povojnega obdobja in leta 1949 pobegnil v Argentino. Kot je ocenil Ariel Gelblung iz Centra Simon Wiesenthal v Buenos Airesu, so nacisti v Argentini veljali za dobrodošle emigrante, še posebej zdravniki in znanstveniki. V Argentini je bil Mengele finančno preskrbljen, saj ga je podpirala premožna družina, živel je udobno v vili v enem najboljših predelov Buenos Airesa.
Konec petdesetih let minulega stoletja mu je prišla na ušesa informacija, da mu je nekdo na sledi. Bil je namreč del dobro organizirane mreže nekdanjih nacistov, ki so si medsebojno pomagali in se obveščali. Adolfa Eichmanna je izraelska tajna služba Mosad kljub temu izsledila in ga po spektakularni ugrabitvi leta 1960 odpeljala v Izrael, kje je bil obsojen na smrt. Še preden je Mosad med vrhunsko načrtovano in izvedeno akcijo ugrabil Eichmanna, je Nemčija prvič poslala informacije Argentini in zahtevala izročitev Josefa Mengeleja. To se ni zgodilo, saj je bil "angel smrti" vnovič pravočasno opozorjen in je zbežal v Paragvaj. Zaupne informacije naj bi prejel iz policijskih vrst. Nemčija je sicer že konec leta 1959 od Argentine zahtevala izročitev Mengeleja. Tri leta prej pa je Mengele pod svojim pravim imenom na nemškem veleposlaništvu vložil prošnjo za potni list. Uradniki so očitno mižali na obe očesi, saj so vedeli, za koga gre. Za policijo ni bil neznanka niti po tem, ko je januarja 1960 pobegnil v Paragvaj in še istega leta v Brazilijo, kjer je do smrti živel na prostosti.
Podganja pot
Nemškim oblastem v povojni Nemčiji kritiki še vedno očitajo, da so storile zelo malo (v nekaterih primerih pa nič) za odkrivanje pobeglih nacističnih vojnih zločincev v Južno Ameriko. Zanimivo je, da je nemška obveščevalna služba (BND) v 80. letih minulega stoletja na zahtevo državnega tožilstva v Frankfurtu vestno prekontrolirala osumljence v Paragvaju (in tudi v Avstraliji). Takrat je bil Mengele že mrtev. Nemška obveščevalna služba BND je sicer desetletja zbirala dokumente in obremenilno gradivo z obveščevalno zanimivimi informacijami zaradi zahtev politike in pravosodja in ne samo zaradi klasičnega obveščevalnega interesa. Tajni dosje o Mengeleju obsega vsega 34 listov in v njih ni namigov, da bi lahko kot agent sodeloval z BND. Te špekulacije so kar nekaj časa krožile po obveščevalnih kanalih.
Tudi Vatikan je aktivno sodeloval v sijajno organiziranem projektu reševanja nacističnih vojnih zločincev
Marsikaj sočnega o Mengeleju nam ponuja zanimiva knjiga, ki jo je napisal francoski novinar in publicist Oliver Gueza, v slovenskem prevodu je izšla leta 2020. Zgodba o Mengeleju ima dolgo brado in jo je sooblikovalo veliko dejavnikov, v dobršni meri hladna vojna in z njo povezani interesi zahodnih obveščevalnih služb (zlasti ameriške in britanske), pa tudi sovjetskega KGB-ja, jugoslovanske tajne službe (UDBA) in Vatikana. Ta je aktivno sodeloval v sijajno organiziranem projektu reševanja nacističnih vojnih zločincev s šifro Podganja pot. Po njej so na varno v Južno Ameriko, predvsem v Argentino, spravili veliko nacističnih vojnih zločincev in njihovih kolaborantov v okupirani Evropi, med njimi tudi mnoge ustaške vojne zločince, vključno s poglavnikom dr. Antejem Paveličem in še nekaterimi drugimi. Vidno vlogo pri projektu Podganja pot je odigral hrvaški prelat Krunoslav Draganović, ki ga je dobro poznala tudi jugoslovanska tajna služba.
