ZDA o Grenlandiji: Lahko bi jo prevzeli tudi z uporabo vojske

STA, M.R.
07.01.2026 07:13

Ameriška vlada razpravlja o različnih načinih prevzema Grenlandije, vključno z uporabo vojaške sile, je v torek sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile pri prevzemu Grenlandije.
Reuters

Med možnostmi, ki so na mizi, sta po njenih besedah tudi odkup Grenlandije od Danske in oblikovanje sporazuma o prosti pridružitvi, poroča ameriška televizija CBS.

"Predsednik (Donald) Trump je jasno povedal, da je prevzem Grenlandije prednostna naloga nacionalne varnosti ZDA in je ključnega pomena za odvračanje naših nasprotnikov v arktični regiji. Predsednik in njegova ekipa razpravljajo o vrsti možnosti za uresničitev tega pomembnega zunanjepolitičnega cilja, seveda pa je uporaba ameriške vojske vedno možnost, ki jo ima na voljo vrhovni poveljnik," je dejala.

Grenlandija, ki spada pod Dansko, je ponovno postala predmet vroče mednarodne razprave, potem ko je namestnik šefa kabineta Bele hiše Stephen Miller v ponedeljek za CNN dejal, da je uradno stališče vlade ZDA, da bi morala Grenlandija biti del ZDA.

Ameriška televizijska mreža CNN je v torek poročala, da je državni sekretar Marco Rubio kongresnikom povedal, da vlada namerava Danski ponuditi odkup Grenlandije.

Letalonosilka USS Ronald Reagan
Reuters

Danska že dolgo zavrača zanimanje vlade Donalda Trumpa za Grenlandijo, kar je ponovila ta teden. Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da bi ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo z vojsko pomenil konec zveze Nato.

Obe državi sta članici Nata. Članice zavezništva se v 1. členu severnoatlantske pogodbe zavezujejo, da se bodo v medsebojnih odnosih vzdržale grožnje s silo ali uporabe sile na način, ki ni v skladu s cilji Združenih narodov. 5. člen pogodbe pa določa, da je napad na članico Nata napad na vse članice zavezništva, zato velja načelo kolektivne samoobrambe.

Trump vztraja, da je Grenlandija ključnega pomena z vidika nacionalne varnosti, čeprav ZDA tam že imajo vojaško oporišče.

Bi Trumpa lahko ustavil kongres?

Demokratski senator iz Arizone Ruben Gallego je v torek na omrežju X objavil, da pripravlja resolucijo, ki bi Trumpu prepovedala vojaški napad na Grenlandijo. "Trump nam jasno sporoča, kaj želi storiti. Moramo ga zaustaviti, preden muhasto napade drugo državo. Predlagal bom resolucijo, ki bo Trumpu prepovedala invazijo Grenlandije," je objavil senator.

Demokratski senator Chris Murphy iz Connecticuta pa je novinarjem v torek povedal, da bi morale druge članice zveze Nato braniti Grenlandijo pred napadom ZDA. "Tako nalaga 5. člen, ki ni predvideval, da bi članico Nata napadla druga članica Nata. Lahko se posmehujemo, vendar to ni smešno, ker mislim, da je Trump vse bolj resen," je dejal senator.

Proti vojaškemu prevzemu Grenlandije pa se je v torek izrekel tudi republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson, ki je Trumpa doslej trdno podpiral. Na novinarsko vprašanje je odgovoril, da se s tem ne strinja, ker to ni primerno, poroča televizija ABC.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta