Ob tem je Iranska revolucionarna garda objavila tudi videoposnetek, ki pa prikazuje le izstrelitve raket, ne pa tudi samega zadetka. ZDA za zdaj teh trditev niso komentirale.
Iran je sicer že v preteklosti trdil, da je zadel omenjeno ameriško letalonosilko. Že 1. marca, ko je potekal drugi dan vojne, so trdili, da so štiri balistične rakete zadele letalonosilko.
Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je te trditve označilo za laži. Na letalonosilki so tudi najnovejša bojna letala F-35, ki naj bi bila nevidna pred radarji. Ladja pluje s štirimi rušilci, ki so opremljeni z manevrinimi raketami tomahawk za napade na kopenske tarče. Po navadi pa jo spremlja tudi podmornica, ki je oborožena s podobnim orožjem.
Glede na satelitske posnetke, ki jih je potrdila tudi spletna stran BBC Verify, je bila 15. februarja nazadnje potrjena lokacija letalonosilke ob obali Omana.
USS Lincoln je letalonosilka na jedrski pogon in je v uporabi že od leta 1989, ime pa je dobila po 16. predsedniku ZDA Abrahamu Lincolnu. Ladja je dolga več kot 330 metrov, nosi lahko več kot 60 letal in helikopterjev, njeno posadko pa sestavlja kar 5000 ljudi. Zahvaljujoč jedrskemu pogonu lahko več mesecev pluje brez dolivanja goriva, kar ji omogoča dolgotrajne vojaške operacije kjer koli na svetu.
Sodelovala je v vojnah v Iraku in Afganistanu ter v operacijah na Bližnjem vzhodu in zahodnem Pacifiku. Takšne ladje omogočajo ameriški vojski, da hitro prerazporedi svoje zračne sile na krizna območja brez potrebe po uporabi zračnih baz.
V vojni proti Iranu je sodelovala tudi druga letalonosilka USS Gerald Ford, ki se je nahajala v Rdečem morju. Na njej je po trditvah Centcoma pred približno dvema tednoma izbruhnil požar, v katerem sta bila poškodovana ameriška vojaka. Pred dvema dnevoma pa je ladja priplula v pristanišče na Kreti, kjer naj bi jo popravili.
Poleg tega pa naj bi ameriška vojska proti Bližnjemu vzhodu poslala tudi tretjo letalonosilko USS George H.W. Bush, ki naj bi se prav tako sodelovala v vojni proti Iranu.
