Število osvojenih elektorskih glasov se razlikuje glede na to, kdo šteje. Televizija Fox News in tiskovna agencija AP ter medij Politico so Joeu Bidnu poleg ostalih prisodili že zmago v Arizoni, kjer pa ostaja nepreštetih še nekaj sto tisoč glasov. Televiziji NBC in ABC arizonskih elektorjev še nista dodali k Bidnovemu seštevku. Več glede tega naj bi bilo znanega danes.
Konservativna spletna stran RealClear Politics Bidnu poleg Arizone ni prištela niti Wisconsina. Donald Trump ima v vseh primerih osvojenih 214 elektorjev, za zmago pa jih je potrebnih 270.
Bidnu v primeru, da obvelja najbolj optimistična napoved agencije AP, za osvojitev predsedniškega stolčka potrebuje le še zmago v Nevadi, kjer je do sinoči vodil z minimalno prednostjo. Nevada naj bi izid objavila danes popoldne po srednjeevropskem času.
Glasovnice preštevajo še v Pensilvaniji, Severni Karolini in Georgii, kjer je Trumpova prednost v sredo zvečer iz ure v uro kopnela, a je vprašanje, ali bo Biden v kateri od njih dobil dovolj glasov za zmago.
Biden je svojim podpornikom sporočil, da je jasno, da je na poti do 270 elektorjev in verjame v zmago, ki pa je v nasprotju s Trumpom ne bo razglasil, dokler ne bodo preštete vse glasovnice. Trump je razglasil zmago, ko je bilo treba prešteti še 33 milijonov glasovnic.
"Dobili smo Wisconsin s prednostjo 20.000 glasov, Michigan z več kot 70.000 glasovi, imam dober občutek glede Pensilvanije, uspelo pa nam je odvzeti Arizono in 2. okrožje Nebraske," je sporočil Biden.
Demokrat je zadovoljen, da je dobil več kot 71 milijonov glasov volivcev ali okrog tri milijone več od Trumpa. Glasovnice sicer še preštevajo.
Trump je sicer vložil tožbe za zaustavitev štetja glasovnic v Georgii, v Wisconsinu zahteva ponovno preštevanje, v Pensilvaniji zahteva konec štetja glasovnic, v Nevadi in Arizoni zahteva štetje naprej ter napoveduje izzive v primeru neugodnih izidov.
Trump Kubance in Venezuelce strašil s socializmom
Florida je bila 3. novembra na volilno noč v ZDA prva od tesnih in ključnih držav za zmago na predsedniških volitvah. Kljub anketam, ki so več možnosti pripisovale Bidnu, je v tej zvezni državi zmagal Trump. Za to je bil zaslužen predvsem dober rezultat Trumpa v Miamiju med volivci kubanskega rodu.
Podobno dobro se je sedanji predsednik odrezal tudi med volivci venezuelskega in kolumbijskega izvora. Zasluga za to je šla predvsem uspešni volilni kampanji na Floridi, med katero so republikanci poudarjali, da želijo demokrati v ZDA uvesti socializem. Trumpova kampanja je Bidna prikazovala kot socialista in prijatelja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter bratov Castro na Kubi.
Trumpa se ni pojavil v javnosti
Biden je na novinarski konferenci zagotovil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. "Ne bo ne rdečih ne modrih držav. Bodo le Združene države," je zagotovil Biden.
Turmpa ni bilo na spregled, je pa poslal v Pensilvanijo svojega sina Erica Trumpa in odvetnika Rudyja Giulianija. Trumpovi odvetniki bodo skušali ustaviti preštevanje glasovnic.
Po Ameriki so medtem v sredo potekali protesti. V New Yorku in drugje so demokrati zahtevali, naj se prešteje vsak volilni listič, Trumpovi privrženci pa so v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu zahtevali zaustavitev štetja.
V Arizoni so Trumpovi volivci vložili tožbo za razveljavitev ali ponovne volitve, ker naj bi jim na voliščih dali kemične svinčnike s takim črnilom, da jih stroji za preštevanje glasovnic niso zaznali. Te naj bi delili le republikanskim volivcem v doslej republikanski državi.
