
Številni menijo, da gre za politično motivirano aretacijo. Volodimir Kudritski je na Facebooku zapisal, da je državni preiskovalni urad SBI izvedel farso in ga obtožil zlorabe položaja. Trdi, da je tarča, ker je leta 2018 zaščitil državni interes in zavrnil izplačilo izvajalcu, ki da ni izpolnil svojih obveznosti.
Kudritski je lani zapustil Ukrenergo in se zaposlil v privatnem sektorju, še naprej pa javno govori o korupciji v državni energetski industriji.
Za časnik Kyiv Independent je pojasnil, da ga je 28. oktobra ustavil moški v vojaški uniformi, mu vzel telefon in se kmalu vrnil s preiskovalci SBI, ki so nato opravili hišno preiskavo na njegovem domu in ga priprli. Razlog za pripor so nejasni.
30. oktobra so ga izpustili v zameno za varščino, še vedno pa mora nositi elektronsko sledilno napravo, hkrati tudi ne sme zapustiti mesta brez dovoljenja sodišča.
Bruselj, ki je bil v preteklosti že kritičen do menjave na čelu Ukrenerga, tokrat aretacije ni komentiral. Opozicijski poslanci in aktivisti pa so aretacijo Kudritskega kritizirali. Dejali so, da oblasti uporabljajo pravosodje proti sovjim kritikom in jih obtožujejo korupcije ali sodelovanja z Rusijo.
Spomnili so, da je bil tudi nekdanji opozicijski voditelj Petro Porošenko obtožen korupcije, zaradi česar morda ne bo mogel kandidirati na prihodnjih volitvah. Porošenko je predsedniku Volodimirju Zelenskemu očital, da svoje politične konkurente umika z avtoritarnimi metodami.
Tudi aktivistka Darja Kaleniuk iz centra za boj proti korupciji meni, da oblasti uporabljajo vojno za monopolizacijo moči in s tem ogrožajo demokracijo. "Tožilec ni uspel dokazati, da se je Kudritski kakorkoli okoristil s pogodbo, ki na koncu niti ni bila izvedena do konca," je povedala za bruseljski časnik Politico.
Poslanka Inna Sovsun pa je dodala: "Ni dokazov, da je Kudritski obogatel. Nobene škode ni bilo storjene. Ne morem se znebiti vtisa, da je vse skupaj politično motivirano."
Tudi nekdanja podpredsednica vlade Ivanna Klimpuš-Cincadze je opozorila, da lahko primer škodi mednarodnemu ugledu Ukrajine, še posebej, ko se država bori dobiti dodano evropsko energetsko pomoč. Rusija je namreč okrepila raketne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, za razliko od preteklih zim, pa so ruski napadi zdaj uperjeni tudi na objekte, ki služijo za skladiščenje in distribucijo plina.





