So znanstveniki vendarle odkrili izvor skrivnostnih sibirskih kraterjev?

A.B.
23.09.2025 11:31

Skupina geoznanstvenikov z Univerze v Oslu je predstavila nov model, ki pojasnjuje pojavnost kraterjev na polotokih Jamal in Gidan.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prvi krater so opazili leta 2014 na polotoku Jamal. 
Profimedia

Več kot desetletje po odkritju nenavadnih lukenj v permafrostu Zahodne Sibirije znanstveniki še vedno niso enotni glede njihovega izvora. Prvi takšen krater so opazili leta 2014, njegovo odkritje pa je sprožilo številna vprašanja, na katera znanost še danes išče odgovore. Teorije segajo od izbruhov plina do trkov meteoritov, poroča Science Alert.

Zdaj je skupina geoznanstvenikov z Univerze v Oslu, ki jo vodi Helge Hellevang, predstavila nov model, ki bi lahko pojasnil, zakaj se ti kraterji pojavljajo izključno na polotokih Jamal in Gidan, medtem ko jih drugod po arktičnih regijah s permafrostom ne zaznavajo.

Prvi krater, ki so ga odkrili na polotoku Jamal, je bil širok približno 30 metrov in globok več kot 50 metrov. Okoli njega je bil razmetan material, kar je kazalo na eksplozijo. Stene kraterja so bile tako strme in navpične, da bi človek lahko sklepal, da jih je izkopal stroj.

Znanstveniki se strinjajo, da je kopičenje metana pod pritiskom ključni dejavnik nastanka teh kraterjev, znanih tudi kot kraterji emisije plina. Medtem ko so prejšnje raziskave domnevale, da so ti pojavi posledica procesov znotraj permafrosta, nova študija to možnost ocenjuje kot malo verjetno.

"Če bi bili notranji procesi v permafrostu, sproženi s podnebnimi spremembami, odgovorni za izbruhe, bi se takšni kraterji morali pojavljati tudi na drugih območjih permafrosta. A to se ne dogaja," navajajo Hellevang in sodelavci.

Prvi krater, ki so ga odkrili na polotoku Jamal, je bil širok približno 30 metrov in globok več kot 50 metrov.
Profimedia

Vpliv zemeljskega plina in podnebnih sprememb

Po njihovem mnenju je verjetneje, da je za eksplozije odgovoren zemeljski plin, ki izhaja iz globokih geoloških prelomov pod permafrostom. Ti sistemi prelomnic omogočajo, da plin iz nižjih slojev Zemlje pronica navzgor, kar je logično, saj se polotoka Jamal in Gidan nahajata nad nekaterimi največjimi nahajališči zemeljskega plina na svetu.

Kljub temu raziskovalci opozarjajo, da tudi podnebne spremembe igrajo pomembno vlogo. Taljenje permafrosta zaradi višjih temperatur oslabi ledeni pokrov in ustvari tanek sloj, skozi katerega lahko plin lažje prodre na površje.

Čeprav novi model ponuja verjetno razlago za nastanek teh kraterjev, bodo potrebne dodatne terenske meritve za njegovo potrditev. Šele s takšnimi podatki bo mogoče dokončno razrešiti skrivnost teh spektakularnih pojavov. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta