V zadnjih letih je število tistih, ki zapuščajo Novo Zelandijo, doseglo rekordne ravni. Temu valu se je pridružila tudi nekdanja premierka Jacinda Ardern, kar je v javnosti sprožilo precejšnje razburjenje.
Njen urad je prejšnji teden potrdil, da so se z družino preselili v Sydney, potem ko so jih opazili pri iskanju hiše v premožnem severnem delu mesta. Njena selitev je ponovno usmerila pozornost na težave Nove Zelandije, ki se trudi zadržati svoje najbolj nadarjene prebivalce. Država se namreč sooča z gospodarskim ohlajanjem, krizo življenjskih stroškov in pomanjkanjem stanovanj, poroča hrvaški portal Index.
Alan Gamlen, direktor centra za migracije na Avstralski nacionalni univerzi, meni, da bodo ljudje selitev Ardernove verjetno razumeli kot simbol širšega vzorca. Nekateri bi to lahko celo označili za dezerterstvo. Številke so zgovorne: lani je kovčke spakiralo in odšlo več kot 66.000 Novozelandcev, kar pomeni približno 180 ljudi na dan. Čeprav ta odliv delno blaži povratek nekaterih državljanov, je za nacijo s samo 5,3 milijona prebivalcev izguba tolikšnega števila ljudi velik udarec.
Avstralija ponuja boljše pogoje za življenje
Nova Zelandija sicer velja za relativno varno državo, ki je globalno znana po svojih osupljivih pokrajinah, prebivalci pa dočakajo visoko starost. Kaj torej žene toliko ljudi v odhod? Odhod v tujino, zlasti za mlade, je dolgoročen trend, saj mnogi želijo pridobiti izkušnje, preden se vrnejo in ustvarijo družino. Vendar pa strokovnjaki opažajo, da se vse več mladih odloča za trajno preselitev in se neradi vračajo v domovino, za katero menijo, da jim ne ponuja več uspešne prihodnosti.
Država se spopada z visoko brezposelnostjo, kakršne niso videli desetletja (če izvzamemo obdobje pandemije), rast plač pa ne dohaja inflacije. To je povzročilo drastičen dvig življenjskih stroškov. Cene hrane so na primer med najvišjimi v razvitem svetu. Zmanjšana dostopnost stanovanj je dodatno obremenila družinske proračune, saj pomanjkanje domov dviguje tako najemnine kot cene nepremičnin.
Nicole Ballantyne, 27-letnica, je pred desetimi leti vzhodna predmestja Aucklanda zamenjala za tista v Sydneyju. Sprva so jo pritegnile boljše študijske možnosti, zdaj pa si težko predstavlja vrnitev. "Sydney je boljša verzija Aucklanda," pravi. "Tu se dogaja veliko več, karierne priložnosti so res dobre, mesto pa je nekako bolje povezano s preostalim svetom." Medtem se je preselil tudi njen brat, nihče iz njene ožje srednješolske družbe pa ni ostal na Novi Zelandiji.
Politika išče rešitve za beg možganov
Čeprav Nicole poudarja, da je ponosna na svojo deželo, priznava, da je v Avstraliji uspela zgraditi življenje, kakršnega doma ne bi mogla. "Če bi Auckland to lahko ponudil, bi ostala," dodaja. Ni edina s takim mnenjem. Čeprav sta Velika Britanija in ZDA priljubljeni destinaciji, se ocenjuje, da se polovica izseljencev preseli v Avstralijo, kjer že več kot pol stoletja uživajo skoraj enake delovne pravice. Avstralija kljub lastnim izzivom ponuja boljše obete za delo, plačo in stanovanje.
Egzodus povzroča skrbi tudi med novozelandskimi politiki. Opozicijska laburistična poslanka Ginny Anderson je nedavno razkrila osebno plat zgodbe: "Moj najstarejši sin se je preselil v Melbourne, ker tukaj ne najde dela. Moj brat, ki je kvalificiran učitelj, zdaj dela na Kitajskem, ker so plače boljše. To je realnost za mnoge družine, ki so zdaj razdvojene."
Ker se država novembra pripravlja na splošne volitve, politiki mrzlično iščejo rešitve. Vsi se strinjajo, da mora Nova Zelandija preobrniti svoje gospodarstvo, a imajo različne vizije. Predlogi segajo od zmanjšanja priseljevanja za razbremenitev infrastrukture do spodbujanja vlaganj v stanovanja. Minister za stanovanja Chris Bishop priznava, da stanje ni popolno in da med mnogimi prebivalci vlada globoko nelagodje zaradi razmer v državi. Kar zadeva bivšo premierko Ardern, njen urad pojasnjuje, da imajo v Avstraliji poslovne obveznosti, kar jim paradoksalno omogoča, da več časa preživijo tudi doma na Novi Zelandiji, a za mnoge njen odhod ostaja grenak opomnik na realnost, s katero se soočajo navadni državljani.
