Ciper, razdeljena otoška država, kjer je imela Rusija desetletja izjemno pomembno vlogo, se je po začetku ruske agresije na Ukrajino znašel v popolnoma novi realnosti. Država, ki je nekoč veljala za varno zatočišče ruskega premoženja, se je v zadnjih letih močno distancirala od Moskve, kar potrjujejo tudi najnovejši statistični podatki. Do leta 2023 je bilo na otoku zaprtih skoraj 43 tisoč fiktivnih ruskih podjetij, ukinjenih pa je bilo tudi blizu 130 tisoč bančnih računov ruskih državljanov.
Ciprski zunanji minister Konstantinos Kombos je skupini bruseljskih dopisnikov, ki so otok obiskali ob prevzemu rotirajočega predsedovanja Svetu EU, razkril zgovorne številke. Med letoma 2015 in 2024 so ruski depoziti v ciprskih bankah upadli za kar 87 odstotkov in danes predstavljajo le še 1,5 odstotka vseh bančnih vlog.
Drastičen upad je viden tudi v turizmu. Rusi so bili do leta 2022, takoj za Britanci, najštevilčnejši gostje na Cipru, saj so ustvarili približno 20 odstotkov vseh turističnih prihodov. Danes je slika povsem drugačna, saj se je število ruskih turistov zmanjšalo za približno 90 odstotkov. Kljub temu na otoku z manj kot milijonom prebivalcev še vedno živi med 120 in 140 tisoč Rusov. Ti imajo svoje šole, medije in kulturne ustanove, še posebej močno pa so prisotni v Limasolu. To turistično mesto na južni obali se je zaradi velike koncentracije ruskega prebivalstva in kapitala prijelo celo neuradno ime "Moskva na Sredozemlju".
Od finančnega zloma do sankcij
Zgodovina finančnih odnosov med Ciprom in Rusijo je pestra. Leta 2013 je Ciper doživel hudo finančno in gospodarsko krizo ter se znašel na robu bankrota. Za rešitev je moral zaprositi Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad, pogoj za pomoč pa je bil kontroverzen ukrep prisilnega odvzema dela velikih bančnih depozitov. Ta poteza je takrat močno prizadela ruske državljane in podjetja. Da bi preprečil popoln beg kapitala, je Ciper začel bogatim Rusom ponujati državljanstva v zameno za investicije, s čimer so poskušali zadržati denar v državi.
Vendar pa so se po februarju 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, pojavili novi izzivi. Ciper se je moral prilagoditi sankcijam Evropske unije proti ruskim oligarhom in podjetjem, kar je privedlo do pretrganja dolgoletnih finančnih vezi. Današnja ciprska vlada trdno podpira Ukrajino in se strogo drži evropskih sankcij proti Rusiji. Poleg tega je država po letu 2022 prenehala kupovati novo orožje iz Rusije in začela posodabljati svoje oborožene sile z opremo zahodnih partnerjev.
Geopolitični izzivi in razdeljen otok
Ciper, ki je pravkar prevzel rotirajoče predsedovanje Svetu EU, ostaja edina država članica z razdeljenim glavnim mestom. Od leta 1974, ko je turška vojska zasedla severno tretjino otoka kot odgovor na državni udar ciprskih Grkov, je država de facto razdeljena. Na severu je bila razglašena Turška republika Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija, medtem ko mednarodna skupnost priznava suverenost Republike Ciper na celotnem ozemlju. Leta 2004 je propadel poskus združitve po načrtu ZN, saj so ga ciprski Grki na referendumu zavrnili, medtem ko so ga ciprski Turki podprli.
Ta nerešena situacija Cipru otežuje doseganje dveh ključnih zunanjepolitičnih ciljev: vstopa v schengensko območje in pridružitve zvezi NATO. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je optimističen in pričakuje vstop v schengen v prvi polovici letošnjega leta, čeprav nekatere države še vedno skrbi nadzor nad mejami. Kar zadeva NATO, je glavna ovira Turčija, saj je za širitev zavezništva potrebno soglasje vseh članic. Kljub tem izzivom Ciper nadaljuje svojo pot tesnejšega povezovanja z Zahodom in opuščanja nekdanjih vezi z vzhodom.
