Resna grožnja bolnišnicam: Širi se smrtonosna glivica, za katero še ni zdravila

A.B.
05.01.2026 17:04

Prisotna je v najmanj 60 državah po svetu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Za razliko od številnih drugih lahko ta preživi na človeški koži ter se zadržuje na bolnišničnih površinah in medicinski opremi, kar ji omogoča lahko širjenje znotraj zdravstvenih ustanov.
Profimedia

Smrtonosna glivica, odporna na zdravila, ki se hitro širi po ameriških bolnišnicah, postaja vse večja grožnja tudi na svetovni ravni. Gre za glivico Candida auris, ki jo strokovnjaki pogosto opisujejo kot "superglivico", saj postaja vse bolj odporna na človeški imunski sistem. Nedavni pregled, ki so ga opravili raziskovalci iz centra Hackensack Meridian, potrjuje resnost situacije.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) jo je označil za "nujno protimikrobno grožnjo", kar je prva takšna klasifikacija za katerikoli glivični pojav. Število primerov v ZDA je drastično naraslo, zlasti v bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Identificiranih je bilo približno sedem tisoč primerov v več zveznih državah, prisotnost glivice pa so zabeležili v najmanj 60 državah po svetu. 

Zadržuje se na bolnišničnih površinah in medicinski opremi

Študija, objavljena v reviji Microbiology and Molecular Biology Reviews, pojasnjuje, zakaj je ta okužba tako težko obvladljiva. Opozarja, da zastarela diagnostika in omejene možnosti zdravljenja ne dohajajo evolucije glivice. Za razliko od številnih drugih glivic lahko ta preživi na človeški koži ter se zadržuje na bolnišničnih površinah in medicinski opremi, kar ji omogoča lahko širjenje znotraj zdravstvenih ustanov.

Največje tveganje predstavlja za osebe, ki so že kritično bolne, še posebej za tiste na medicinskih ventilatorjih ali z oslabljenim imunskim sistemom. Po nekaterih ocenah po okužbi umre približno polovica bolnikov. Dr. Marc Siegel, višji medicinski analitik, je poudaril, da je glivica odporna na več protiglivičnih zdravil in se rada širi prek opreme, kot so katetri in ventilatorji.

Eden večjih problemov je tudi pogosto napačno diagnosticiranje, kar odlaga začetek ustreznega zdravljenja in izvajanje ukrepov za zajezitev okužbe. Simptomi, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica in bolečine, so namreč precej splošni in jih zlahka zamenjajo za druge infekcije. Prvič so glivico identificirali leta 2009 na Japonskem, od takrat pa so izbruhi v ZDA že prisilili nekatere enote intenzivne nege v začasno zaprtje.

Žarek upanja v novih raziskavah

Trenutno so na voljo le štiri glavne skupine protiglivičnih zdravil, ta glivica pa je razvila odpornost na številna izmed njih. Čeprav so tri nova zdravila v fazi odobritve ali preizkušanja, razvoj težko sledi hitri evoluciji razvoja okužb. 

Znanstveniki z Univerze v Exeterju so v ločeni raziskavi odkrili potencialno šibko točko te nevarne glivice. Ugotovili so, da glivica med okužbo aktivira specifične gene za pridobivanje železa, hranila, ki ga nujno potrebuje za preživetje. Ker je železo zanjo ključno, raziskovalci verjamejo, da bi zdravila, ki blokirajo ta proces, lahko ustavila okužbe. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta