Vladimir Solovjov, voditelj na ruski državni televiziji in eden najglasnejših propagandistov Kremlja, je znova poskrbel za razburjenje v mednarodni javnosti. V svoji nedeljski oddaji je odkrito pozval Rusko federacijo, naj sproži "specialno vojaško operacijo" proti Armeniji. Njegove besede so v Erevanu sprožile takojšen diplomatski in politični vihar.
Solovjov je v svojem monologu potegnil vzporednice med trenutnimi razmerami v Armeniji in Venezuelo, pri čemer je poudaril, da bi bila izguba Armenije za Rusijo "ogromen problem", ki bi bil po njegovih besedah celo bolj boleč od geopolitičnih premikov v Južni Ameriki. S svojo retoriko je nakazal, da bi morala Moskva na Južnem Kavkazu uporabiti silo, če želi zaščititi svoje interese.
"Čas za igre je minil. K vragu z mednarodnim pravom in globalnim redom," je grmel Solovjov in dodal retorično vprašanje, ki je zvenelo kot neposredna grožnja: "Če smo začeli specialno vojaško operacijo v Ukrajini zaradi nacionalne varnosti, zakaj ne bi tega storili tudi na drugih točkah našega interesnega območja?"
Bliskovit diplomatski odziv Erevana
Armensko ministrstvo za zunanje zadeve se je odzvalo izjemno hitro. Že v ponedeljek je bil na zagovor poklican ruski veleposlanik v Erevanu, Sergej Kopirkin. Uročili so mu uradno diplomatsko noto, v kateri so izjave Solovjova označili za "nesprejemljivo poseganje v suverenost Republike Armenije".
V diplomatski noti so armenske oblasti poudarile, da gre za "grobo kršenje temeljnih načel prijateljskih odnosov med Armenijo in Rusijo". Dogodek je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, ki so se v zadnjih letih ohladili zaradi različnih pogledov na varnostna vprašanja v regiji.
Poleg uradnega diplomatskega protesta so se ostro odzvali tudi vidni armenski politiki. Arusjak Julhakjan, poslanka vladajoče stranke Državljanska pogodba, je nastop ruskega voditelja označila za "sovražno manifestacijo do Armenije". Še bolj slikovit je bil podpredsednik parlamenta Ruben Rubinjan, ki je Solovjovove besede primerjal z "lajanjem psa", s čimer je želel zmanjšati pomembnost njegovih groženj, a hkrati izraziti prezir.
Nevarna logika uporabe sile
Vendar pa vsi v Armeniji besed ne jemljejo zgolj kot retorični napad. Nekdanji premier Aram Sargsjan je ostro obsodil predloge, da bi se Armenijo s silo spremenilo v rusko vplivno cono. Arman Babajanyan, vodja opozicijske stranke Za republiko, v izjavah vidi "neposreden signal" iz Moskve in iskanje opravičila za uporabo vojaške sile.
"Logika je jasna: državnost drugih narodov se obravnava zgolj kot orodje za izvajanje vpliva," je opozoril Babajanyan. Solovjov sicer ni neznanec armenski javnosti, saj je njegova oddaja v tej državi blokirana že od leta 2024. Razlog za prepoved je bila prav njegova vse bolj bojevita retorika proti Erevanu in armenskemu premierju Nikolu Pašinjanu.
Ruski propagandist je znan po svojih ekstremnih stališčih; redno poziva k jedrskim napadom na Ukrajino in evropske prestolnice, vojno v Ukrajini pa pogosto opisuje kot "sveto". Že septembra lani je podobno grozil s "specialno vojaško operacijo" v Azerbajdžanu, kar kaže na vzorec ustvarjanja napetosti v celotni regiji Južnega Kavkaza.
