
Docentka Sanja Fric in redna profesorica Jelena Dobrić sta v podkastu "Sfera" razkrili skrajno zaskrbljujoč podatek o tragediji, ki je terjala 16 žrtev.
Dela na hidroizolaciji na strehi so izvajali decembra 2022. V tem mesecu je v Novem Sadu kar 18 dni deževalo. Gre za mesec, ko so dela zelo pospešili, saj so rok za dokončanje del skrajšali za kar osem mesecev, poročajo na srbskem spletnem portalu Nova.
Verjetno je tudi laiku povsem jasno, da decembra ni idealno vreme za postavljanje hidroizolacije na streho. Zdi pa se, da to izvajalce ni preveč motilo. Po vpogledu v enega izmed gradbenih dnevnikov, ki je bil del nepopolne dokumentacije, sta Fric in Dobrić potrdili, da so ta dela opravljali ravno v mesecu, ko je v Novem Sadu deževalo 18 dni.
Poudarili sta, da je potrebno ugotoviti, kdaj je nastala korozija znotraj napenjalnih palic, ki so nadstrešek povezovale s strešno konstrukcijo. Pojasnili sta, da korozija ne nastaja desetletja, vendar se lahko pod določenimi pogoji razvije v samo nekaj letih.
Dokazi tudi nakazujejo, da se je voda zadrževala tudi v strešnih napuščih, ravno tam, kjer so bili pritrjeni nosilci, čeprav so prvotni načrti predvidevali naklon, ki bi to preprečil.
"Hitrost razvoja korozije je v veliki meri odvisna od stopnje agresivnosti okolja, v katerem je jeklena komponenta," je povedala Dobrić in dodala, da se lahko razvije precej prej kot v nekaj desetletjih. "Zaradi tega je potrebno najti odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo do korozije. Ali se je zgodila že prej ali pa v času rekonstrukcije," je dodala Dobrić.
Po njenih besedah je iz dostopne dokumentacije jasno razvidno, da se je deževnica zadrževala na strehi, ko so strešne sloje umaknili, pa je bila voda nad armiranobetonsko ploščo.
Na voljo le en gradbeni dnevnik
Zaradi deževnega obdobja je tudi, kot meni Dobrić, vprašljiva izvedba sanacije strehe. Njena kolegica Sanja Fric pa je odkrila ključno podrobnost - da so ta dela opravljali decembra 2022. "To je tisti december, ko so rok za zaključek del skrajšali za osem mesecev," je povedala in se vprašala, ali je hidroizolacijo strehe sploh mogoče delati v dežju.
Poudarila je tudi, da sta z Dobrić imeli na voljo samo en gradbeni dnevnik, čeprav je v zapisnikih navedeno, da je imel vsak podizvajalec svojega, profesorici pa sta lahko analizirali le dnevnik enega podizvajalca.
Pri analizi nista imeli niti spremenjenega dinamičnega načrta, ki je bil popravljen, ko je bil znatno skrajšan rok za dokončanje del. "Ta ni javno dostopen," je povedala Fric.

Poleg tega pa je izpostavila še dejstvo, da je bilo za celoten projekt obnove izdano samo eno dovoljenje, čeprav je imel projekt več elementov - rekonstrukcijo proge, gradnjo in obnovo zgradb, viaduktov in mostov. "Verjamem, da je to povzročalo splošno zmešnjavo vsem, investitorjem, projektantom …" je dejala.
Jelena Dobrić pa je povedala, da je tak pristop ustvaril pogoje za "akumulacijo napak". "Verjetnost, da bi kaj spregledali, je bila večja. Imamo projektno dokumentacijo, ki je jasna in dostopna, izvedbena dokumentacija pa ni jasna, kar pa je pomembno za ugotovitev vzroka zrušenja. Za zdaj je vzrok korozija, pri tem pa ostali faktorji, ki so privedli do zrušenja nadstreška, niso dovolj podrobno pojasnjeni v tej analizi," meni Dobrić.
Na koncu pa je Fric izpostavila še en paradoks. Tožilstvo je predlog obtožnice podalo 30. decembra, dokumentacijo pa so dopolnjevali vse do 6. marca letos.









