Predsedniške volitve v Avstriji: Vse več volivcev po pošti

Zjutraj - prva že ob 6.uri, zadnja ob 8. uri - se je v Avstriji odprlo 10090 volišč, ki bodo svoja vrata po večini zaprla že ob 16. uri danes. Najprej jih, tradicionalno na Voralrberškem, zaprejo že ob 13. uri. Najkasneje se volišča zapirajo ob 17. uri, tako tudi na Dunaju in Innsbrucku. Ob tej uri naj bi bili znani tudi prvi izidi vzporednih predsedniških volitev. Zaradi velike udeležbe Avstrijcev na tako imenovanih volitvah po pošti, letos volišč niso ponekod odpirali takoj po polnoči, kar so v preteklosti počeli na letališčih pa tudi na nekaterih železniških postajah, poroča avstrijska javna televizija ORF.

Volitve po pošti

Kako izgleda glasovanje po pošti, nam je razložil graški kulturnik in publicist Michael Petrowitsch: "Najprej se je treba elektronsko prijaviti za glasovanje po pošti in nato v dnevu ali dveh dobiš na hišni naslov pismo z glasovnico. Pravzaprav sta to dve glasovnici, namreč za prvi in za drugi možni krog volitev. Nato imaš nekaj dni časa, da premisliš in obkrožiš svojega kandidata. Volilni listek lahko oddaš na poštnem uradu ali pa neseš osebno na mestni oziroma občinski urad. Pomembno je, da v roke volilne komisije tvoja volilna izbira pride pred volilno nedeljo." Po pošti naj bi tokrat glasoval že skoraj milijon Avstrijcev, navrže sogovornik. "Ljudem je všeč, da jim ni treba v nedeljo izgubljati časa z odhodom na volišče. Zelo veliko jih tudi ceni to, da nimajo nobenega stika z volilno komisijo in ostanejo povsem anonimni."

V Avstriji je sicer možno tudi elektronsko glasovanje. "Vendar je ves postopek registracije prek telefona ali računalnika precej zapleten in zato tega volivci ne izkoristijo v večji meri," še pove Petrowitsch. Prav zaradi volitev po pošti bodo velik del glasovnic pričeli šteti šele v ponedeljek.

Trepet za prvi krog

Avstrijci med rekordnimi sedmimi kandidati izbirajo predsednika za naslednji šestletni mandat. Po javnomnenjskih anketah je bil vse od avgusta, ko so začeli meriti javnomnenjsiki utrip, v veliki prednosti s čez 50 odstotki glasov dosedanji predsednik, 78-letni Alexander Van der Bellen. Toda zadnja objavljena anketa instituta INSA minuli petek mu je namerila 46,5 odstotka glasov, kar bi pomenilo, da slavja v prvem krogu zanj še ne bo in se bo predvolilni boj podaljšal do 6. novembra, ko je predviden drugi krog.

Če je bil Van der Bellen na predsedniških volitvah leta 2016 kandidat Zelenih, v drugem krogu je premagal svobodnjaka Norberta Hoferja, se je sedaj za nov mandat v Hofburgu podal kot neodvisni kandidat. Strankarsko izkaznico je namreč ob izvolitvi leta 2016 zamrznil. No, seveda ga v kandidaturi poleg Zelenih podpirajo še v vladni Ljudski stranki in celo opozicijski socialdemokrati in liberalni Neoss. V prid mu gre seveda, da omenjene parlamentarne stranke letos v boj niso poslale svojih kandidatov, kar je avstrijski politični novuum.

Kdo vse voli

Od izzivalcev mu je spet najbližje svobodnjaški kandidat Walter Rosenkrantz, ki pa je 14,5 anketnimi odstotki v resnici daleč zadaj. A bi vseeno mogel v drugi s Van der Bellnom. Če ga seveda ne bo v fotofinišu prehitel rocker in vodja satirtične Stranke piva, komaj 35-letni, kar je starostna meja za predsedniško kandidaturi pri severnih sosedih, Dominik Wlazny. Vsaka javnomnenjska anketa Wlaznyju nameri namreč vedno več podpore, zadnja Insina že 12,5 odstotno. S po devet odstotki sledita nekdanji član svobodnjakov, sedaj pa neodvisni kandidat Gerald Grosz, in odvetnik Tassilo Wallentin. Slednji je tudi neodvisni kandidat, vendar s podporo kanadsko-avstrijskega multimilijonarja Franka Stronacha. Na predzadnjem in zadnjem mestu sta podjetnik Heinrich Staudinger in vodja manjše proticepilne stranke Ljudje-svoboda-temeljne pravice (MFG) z Zgornjeavstrijskega Michael Brunner​. Vesela bosta, če dobita okoli tri in pol oziroma tri odstotke glasov.

Na volišča je povabljenih skoraj 6,4 milijona volilnih upravičencev, ki morajo biti stari vsaj 16 let. Slovenska tiskovna agencija STA ob tem pripominja, da pa ne more voliti okoli 1,4 milijona prebivalcev Avstrije, ki v tej državi živijo in delajo, nekateri pa so bili v njej tudi rojeni. Ne izpolnjujejo namreč strogih pogojev za pridobitev avstrijskega državljanstva.