Na krovu nizozemske križarke, ki pluje po Atlantskem oceanu, so umrli trije ljudje, še trije potniki pa so resno zboleli. Paniko je povzročil izbruh nevarnega hantavirusa, ki povzroča izjemno hitro in smrtonosno dihalno obolenje. Svetovna zdravstvena organizacija je takoj prevzela nadzor nad situacijo in že aktivno preiskuje celotno dogajanje na ladji, da bi preprečili nadaljnje širjenje te nevarne bolezni med preostalimi potniki in člani posadke, poroča BBC.
Zdravstvene ekipe so obolele potnike nemudoma izolirale in začele izvajati nujne medicinske preiskave. Prvi laboratorijski testi so že uradno potrdili, da ima vsaj ena od šestih prizadetih oseb v telesu hantavirus. Predstavniki zdravstvene agencije ob tem opozarjajo: "Gre za izjemno agresiven patogen." Ta virus namreč neposredno napade dihalni sistem in povzroči hitro poslabšanje zdravstvenega stanja, kar zahteva takojšnje in strokovno ukrepanje medicinskega osebja.
Hantavirus predstavlja skupino virusov, ki jih prenašajo glodalci. Ljudje se najpogosteje okužijo, ko vdihnejo zračne delce iz posušenih iztrebkov, urina ali sline okuženih živali. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ob tem opozarja, da se virus lahko redko prenese tudi neposredno prek ugriza ali praske glodalca.
Okužba s hantavirusom lahko povzroči dve zelo resni bolezni. Prva je hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki se običajno začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah. Kasneje bolniki občutijo hude glavobole, vrtoglavico in trebušne težave. Če bolezen napreduje v dihalne simptome, smrtnost doseže približno 38 odstotkov. Druga oblika bolezni je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HFRS), ki primarno prizadene ledvice. Njeni kasnejši simptomi vključujejo nizek krvni tlak, notranje krvavitve in akutno odpoved ledvic.
Po svetu vsako leto zabeležijo približno 150.000 primerov HFRS, predvsem v Evropi in Aziji, pri čemer več kot polovica primerov nastane v kitajskih provincah.
Brez pravega zdravila
Zdravniki in raziskovalci se pri hantavirusu soočajo z velikim problemom, saj trenutno ne poznajo nobenega specifičnega zdravila, ki bi ciljno uničilo ta virus. Medicinsko osebje bolnikom zato nudi zgolj podporno zdravljenje, s katerim poskušajo stabilizirati njihovo stanje in ublažiti najhujše simptome. Takšen pristop zahteva stalen nadzor in hitro prilagajanje terapije glede na odziv bolnikovega telesa.
Osebe, pri katerih bolezen preide v težjo obliko, zdravniki nujno premestijo v enote za intenzivno nego. Zaradi hudih poškodb pljuč in odpovedovanja dihalnega sistema strokovnjaki te bolnike pogosto priključijo na medicinske ventilatorje, ki jim pomagajo pri dihanju. Svetovna zdravstvena organizacija skupaj z lokalnimi oblastmi zdaj mrzlično preverja vse stike okuženih potnikov, da bi zamejili izbruh in zaščitili širšo javnost pred tem nevarnim virusom.
