Črnogorska manjšinska vlada premierja Dritana Abazovića je izgubila podporo največje parlamentarne stranke, Demokratične stranke socialistov (DPS) predsednika države Mila Đukanovića, potem ko je minuli petek potrdila sporazum s Srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC).
Politologa, profesorja s Fakultete za politične vede (FPN) in Centra za monitoring in raziskovanje (CEMI) v Podgorici, dr. Zlatka Vujovića, smo vprašali, zakaj se v Črni gori, odkar je znova neodvisna država od leta 2006, politična kopja zmeraj najbolj lomijo na statusu SPC. "Temeljni dogovor Abazovića s SPC je slab, saj ne upošteva njenega konflikta s črnogorsko pravoslavno cerkvijo. Treba je sicer poznati nekaj zgodovine. Ko se je Črna gora po prvi svetovni vojni priključila Kraljevini SHS, je regent Aleksander, poznejši kralj, štiri pravoslavne cerkve združil v eno. V pravoslavju obstaja načelo, da se pravoslavna cerkev pokriva z mejami države. Novo združeno pravoslavno cerkev, kjer je črnogorska cerkev izgubila avtokefalnost, je carigrajski patriarh priznal čez kakšnih sedem ali osem let. Odkar je Črna gora zopet samostojna država, SPC ne bi smela obstajati zunaj meja Srbije. Toda Abazović ji je s temeljnim dogovorom omogočil ne le to, pač pa še več škodljivih vsebin. SPC bi lahko obdržala vse nepremičnine, ki si jih lasti. To je sporno, ker so nepremičnine pravoslavnih cerkva praviloma v lasti države.
Cerkev te prostore samo uporablja. Znani so primeri, ko so v teh cerkvah stare freske s podobami črnogorskih svetnikov prekrili, denimo s slikami svetega Save. V eni od cerkva so nedavno v podobo pekla portretirali enega od naših poslancev, ki je v parlamentu glasoval proti interesom SPC. SPC je v Črni gori največji gradbeni investitor. S pomočjo z njo povezanih gradbenikov je zdaj v Podgorici zgradila najbolj luksuzna stanovanja, v Budvi pa je na podarjenem zemljišču za povečanje tesnega pokopališča raje zgradila trgovinski center in veliko parkirišče. SPC je v dogovoru priznano, da pri nas obstaja že od 13. stoletja, čeprav v Srbiji uradno obstaja šele od 19. stoletja. Uživala naj bi eksteritorialnost, kar pomeni, da če naj policija preišče njene prostore, mora od nje dobiti privolitev. To je že diplomatski status. Dogovor tudi predvideva - čeprav je v Črni gori država ločena od cerkve -, da bi njeni duhovniki v osnovnih in srednjih šolah predavali verouk. Da ne govorim o tem, kako SPC vztrajno zanika samobitnost črnogorskega naroda."
Vse to je med Črnogorci zbudilo odpor. Ljudje vidijo, da SPC vodi kampanjo za spremembo nacionalne strukture v Črni gori, uničuje koncept laične državnosti in skuša radikalizirati odnose do drugih ver. Vujović sicer meni, da predčasnih volitev še ne bo kmalu: "Mislim, da bo zamenjan zgolj premier, nato pa bodo skušali oblikovati neko tehnično, morda tudi manjšinsko vlado." Težava je, da je ustavno sodišče Črne gore tako rekoč ni funkcionalno. Od sedmih sodnikov jih imajo samo štiri, pa še tu se četrtemu kmalu izteče mandat. Trije sodniki pa ne morejo sprejeti nobene odločitve, če bi se kdo pritožil zaradi volitev, saj je ustavno sodišče v tem primeru seveda najvišja instanca.
Torej DPS, ki ima 30 poslancev, je po sobotnem zasedanju predsedstva stranke sporočila, da vlada nima več njene podpore. "Za DPS prioriteta ostaja evropska agenda. Vlado smo podpirali, ker smo verjeli, da je EU naš skupni cilj. Zdaj, ko je žal jasno, da ni tako, se bomo še naprej borili za naše cilje," je po poročanju slovenske tiskovne agencije STA dejal član predsedstva stranke Jevto Eraković. Že pred tem so podporo vladi odrekli socialdemokrati (SDP), ki pa so tudi napovedali pobudo za razpis predčasnih volitev.
Abazovićeva vlada je kljub nasprotovanju več ministrov v petek potrdila dogovor s SPC. Dogovor je medtem potrdilo vodstvo cerkve v Beogradu in kmalu naj bi sledil podpis. Abazovićeva manjšinska vlada je bila oblikovana šele konec aprila. Podprlo jo je 46 od 80 skupščinskih poslancev.





