Pogajanja so samo kulisa: Vojno v Ukrajini bosta odločli dve veliki bitki

Znano je, da je Ukrajina ob podpori Zahoda bolj nagnjena k trenutni zamrznitvi spopadov, pri čemer si Kijev želi močnih varnostnih jamstev, ki bi Rusijo odvrnila od novih napadov. Ruska pozicija pa je vztrajanje na pogojih, ki sta jih očitno predsednik Vladimir Putin in ameriški voditelj Donald Trump dogovorila avgusta lani na Aljaski. Čeprav ti niso bili nikoli javno predstavljeni, je jasno, da gre za zahtevo po umiku ukrajinske vojske iz preostalega dela Donbasa, kar bi bil predpogoj za nadlajevanje pogovorov. 

Ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ZDA, je Trump pred dnevi najprej napovedal, da bi lahko Ukrajina dobila licenco za proizvodnjo raket za protizračne sisteme patriot. Zelenski je že javno naznanjal, da bodo rakete izdelovali v Ukrajini, nato pa si je Trump očitno premislil, saj da zdaj samo razmišljajo o tem. "Težko je dati to vrsto tehnologije. Ljudje, ki bi jim dal to tehnologijo, se lahko nekega dne obrnejo proti tebi. Veste, da je to mogoče," je dejal novinarjem Trump.

Zmanjkalo jih je

Rakete za sisteme patriot pa so za Ukrajino vitalno pomembne, saj predstavljajo zanesljivo protizračno obrambo in odvračajo ruska vojaška letala, da bi vstopala v ukrajinski zračni prostor. V soboto je Zelenski celo dejal, da so ostali brez teh raket. O tem je govoril po že drugem obsežnem napadu ruskih sil z balističnimi in hipersoničnimi raketami. Prvi napad so Rusi izvedli v noči na sredo, ko so ciljali več večjih mest v Ukrajini, tudi najbolj zahodno mesto Lvov v bližini Poljske. Ta je zaradi napada dvignila tudi svoja letala, hkrati pa je na poljsko ozemlje priletel predmet, za katerega so oblasti nato dejale, da je šlo najverjetneje za ostanek ruske rakete Kh-101. Šlo je za enega najmočnejših raketnih napadov ruskih sil na Ukrajino. Rusija je trdila, da je ciljala poslopja, v katerih naj bi proizvajali sestavne dele za drone in rakete, s katerimi Ukrajina v zadnjem času vztrajno izvaja napade globoko na rusko ozemlje. Poleg tega naj bi v regiji Dnepropetrovsk ciljali tudi tovarno, v kateri naj bi Ukrajinci izdelovali podvodne drone za napade na ruske ladje v Črnem morju. 

V noči na soboto pa je sledil še en napad, v katerem naj bi Rusija uporabila zgolj rakete cirkon in iskander. Zelenski je dejal, da so prestregli zgolj eno rusko raketo, ker da jim je zmanjkalo patriotov. Še dva dni pred tem se je Kijev pohvalil, da je sestrelil 55 od 74 ruskih raket in 265 od 284 dronov. Tokrat naj bi bil glavna tarča ruskega napada Kijev, kjer je umrlo devet ljudi, več kot 30 pa je bilo ranjenih. V ruskih napadih je sicer vse več civilnih žrtev, saj je Rusija po začetku ukrajinskih napadov z raketami in droni okrepila svoje raketne napade in se očitno vse manj ozira na morebitno kolateralno škodo. Ukrajina namreč uspešno napada ruske logistične cilje znotraj Rusije. Zelenski je izrazil željo, da bi lahko Ukrajina uporabljala Starlink sistem tudi znotraj Rusije, kar bi ji omogočilo, da bi bili njeni napadi na ruskem ozemlju še bolj učinkoviti. V zadnjem času je uspešno napadla logistična skladišča ruskega podjetja Wildberries, poleg tega pa so napadli še rafinerije nafte, naftno infrastrukturo za vojaška letala, industrijske objekte v mestu Perm in vojaško mornarico na okupiranem Krimu. Ukrajina naj bi v zadnjih dneh z dvema podvodnima dronoma potopila tudi tovorno ladjo ruskega jedrskega koncerna Rosatom. 

Bitka za Črno morje

Pomemben del v vojni je postala bitka za trgovske poti v Črnem morju, kjer obe strani skušata zapreti drugi standardne pomorske poti. En del analitikov meni, da Kijev pri tem izgublja bolj kot Moskva, saj praktično nobena ladja ne more vpluti ali izpluti iz ukrajinskih pristanišč. Hkrati pa je močno zmanjšan tudi ruski tovorni promet, a vseeno je do določene mere vzpostavljen in ustvarja vtis, da je ruska stran v prednosti. 

Je pa medtem Ukrajina tranzit tovora prilagodila v sodelovanju z Romunijo. Ukrajina ima namreč možnost, da prek romunskih pristanišč uporablja pomorske poti, Rusija pa tu alternative nima. V glavnem gre za izvoz žitaric, ker pa je Rusija največja izvoznica pšenice, je jasno, da to močno vpliva tudi na globalni trg, še posebej zato, ker velik del žitaric konča v Afriki. 

V Donbasu Rusi pred težko nalogo

Ne glede na kontinuiran pritisk Ukrajine na ruski energetski sektor, pa je na bojišču v ukrajinskih regijah Lugansk in Doneck iniciativa še vedno na ruski strani. Rusija je že zavzela Konstantjinivko in se približuje Družkovki, ki predstavlja odskočno desko na zadnji večji mesti v regiji Doneck pod nadzorom ukrajinske vojske. To sta Kramatorsk in Slavjansk, ki bosta izjemno trd oreh za ruske sile. Gre namreč za najbolj utrjene položaje na fronti hkrati pa je sam teren za tistega, ki ga želi zavzeti, zelo neugoden. Ruska vojska že vsakodnevno z bombami in droni obstreljuje ukrajinske položaje v obeh mestih, hkrati pa se trudi z brezpilotniki presekati oskrbne poti obeh mest. 

Ob tem ruska stran vse bolj razteza ukrajinske sile in ukrajinsko logistiko, ki se vse težje premika po ustaljenih poteh. Tako so ruske sile napredovale v regiji Zaporožje, čemur so sledili protinapadi ukrajinskih sil. S tem so upočasnile nadaljnje delovanje ruske vojske, a so za to plačali tudi ceno na svoji strani. Podobno je tudi na območju regij Sumi in Harkov. Ruske sile z omejenimi operacijami zavzemajo manjša naselja, pri čemer ne ustvarjajo večjih operativnih prebojev. Hkrati s tem Rusija ustvarja pritisk na večja ukrajinska mesta, kar ustvarja tudi vse večji politični pritisk na Kijev. 

Vojna tako vstopa v fazo, v kateri operativne odločitve poveljnikov neposredno vplivajo tudi na diplomatske in politične odločitve. Ukrajina si prizadeva za ravnotežje med obrambo preostalega dela Donbasa in vzdrževanja ofenzivnih pritiskov na drugih delih fronte, hkrati pa se sooča z vse bolj napornimi poskusi vzpostavljanja logističnih poti. Rusija pa skuša dvigniti dinamiko v ofenzivi na Donbas, istočasno pa se zaradi ukrajinskih zračnih napadov sooča z vse večjimi težavami v zaledju. Razplet te faze vojne bo odvisen predvsem od tega, kdo bo bolj uspešno prilagodil svojo vojaško industrijo, ohranil logistične poti in sprejel strateške odločitve, ki bodo bolj vzdržne.