Nemčija, ki je desetletja veljala za gospodarski motor Evrope in ciljno destinacijo mnogih iskalcev boljšega življenja, očitno izgublja svoj sijaj. Zadnji statistični podatki razkrivajo, da se trendi drastično spreminjajo, saj državo zapušča vse več tujih delavcev, ki so tam leta iskali zaslužek.
Nemški statistični urad (Destatis) potrjuje, da se izseljevanje Hrvatov iz te države pospešuje. Številke so zgovorne: v preteklem letu se je v Nemčijo priselilo nekaj več kot 11.000 Hrvatov, medtem ko jih je državo zapustilo več kot 22.000. Razmerje kaže, da je iz Nemčije odšlo dvakrat toliko ljudi, kot je v njo prišlo. Glavni razlogi za ta preobrat tičijo v gospodarskih težavah, predvsem v pomanjkanju dela v ključnih sektorjih, poroča hrvaški portal Poslovni.hr.
Denar ni več dovolj velik motiv
Mnogi delavci ugotavljajo, da življenje v Nemčiji ne prinaša več pričakovanih finančnih koristi ali varnosti. Med tistimi, ki pakirajo kovčke, je tudi Stanko Krtalić. Z ženo in petčlansko družino se vrača v domovino, k temu pa spodbuja tudi svoje otroke. Krtalić poudarja, da denar v Nemčiji ne predstavlja več prave motivacije.
"V Slavoniji imamo dve prazni hiši, ki ju moramo popraviti," za Poslovni.hr pravi Krtalić. Ob tem opozarja na birokratske zaplete pri odhodu. Medtem ko prihod v Nemčijo pogosto zahteva le osebno izkaznico in kovček, odhod terja dolgotrajno urejanje papirjev in odjavo vseh storitev, kar lahko po njegovih izkušnjah traja tudi do tri mesece.
Težave v gradbeništvu in avtomobilski industriji
Vsi, ki zapustijo Nemčijo, se ne vrnejo nujno neposredno v domovino. Nekateri iščejo priložnosti v drugih državah, ki ponujajo boljše poslovne pogoje. Kljub temu statistika kaže, da se je v zadnjih treh letih domov vrnilo več kot 14.500 hrvaških državljanov.
Andrej Brdar, ki prav tako živi v Nemčiji, poudarja, da je kriza najbolj prizadela gradbišča in avtomobilsko industrijo. "Ljudje, ki so izgubili delo ali pa se jim je drastično zmanjšal obseg dela, se vračajo," je dejal Brdar. Negotovost na trgu dela in visoki življenjski stroški tako premagujejo željo po bivanju v največjem evropskem gospodarstvu, kar vodi v opazen eksodus delovne sile.
