
Ti viri menijo, da sankcije ne bodo uvedene proti ruskim bankam, bi pa lahko ruskega predsednika Vladimirja Putina prisilile k popuščanju za pogajalsko mizo, med drugim tudi pri sklenitvi 30-dnevnega premirja, ki si ga Ukrajina želi, Kremelj pa ga vztrajno zavrača.
Že v nedeljo je Donald Trump kritiziral Putina, rekoč, da ne ve, kaj se z njim dogaja. "Ubija veliko ljudi. Ne vem, kaj z njim ni v redu. Kaj za vraga se mu je zgodilo," se je spraševal Trump in pozneje celo zapisal, da je Putin "popolnoma znorel".
"Vladimir Putin se ne zaveda, da bi se Rusiji, če ne bi bilo mene, zgodilo že veliko res slabih stvari, in to res zelo slabih. Igra se z ognjem!" je nato v torek Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Na spletni strani Kyiv Post pa poročajo, da naj bi še ta teden v Washington prispel nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki je včeraj izjavil, da si Putin "ne želi miru, temveč nadaljevanja vojne". "A mi mu tega ne smemo dovoliti," je dodal. Ni pa jasno, kaj bo predmet pogovorov nemških in ameriških predstavnikov. Nemški kancler Friedrich Merz je včeraj dejal, da omejitve dometa za uporabo zahodnega orožja na cilje znotraj Rusije zdaj ne veljajo več.
Nemški podkancler: Takšen dogovor ne obstaja
Kanclerjeve besede so pri koalicijski zaveznici naletele na hladen tuš. Podkancler Lars Klingbeil iz vrst Socialdemokratov (SPD) je namreč dejal, da ni bilo nobenih sprememb politike. "Želim poudariti, da kar se dosega tiče, ne obstaja nikakršen dogovor, ki bi spreminjal, kar je že storila prejšnja vlada," je dejal. Prejšnji kancler Olaf Scholz (SPD) se je ves čas zavzemal za omejitev dosega izročenega orožja.
"Posamezne izjeme so smiselne, vendar pa splošno menim, da je napačno vse, kar vodi k širitvi vojne," je povedal še en politik SPD Ralf Stegner. Prepričan je, da izjave, kakršna je bila Merzova, "niso koristne".

To naj bi pomenilo, da bi lahko Ukrajina uporabila zahodno orožje tudi za napade v notranjosti Rusije. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu dejal, da gre za nevarno potezo.
Ukrajina je doslej dobila rakete dolgega dosega od ZDA, Velike Britanije in Francije. Nemčija za zdaj ni dobavila raket taurus. Ukrajina je to orožje lahko sprva uporabila le za napade na rusko vojsko na okupiranih ozemljih, ne pa tudi znotraj meja Rusije. Šele konec lanskega leta je administracija prejšnejga ameriškega predsednika Joeja Bidna Kijevu dovolila, da je lahko ukrajinska vojska rakete ATACMS uporabila za napade v obmejnih ruskih regijah. To odločitev Bidna je Trump večkrat kritiziral.
Za Kyiv Post je to komentiral tudi analitik Jorge Riviero, strokovnjak za Rusijo in Ukrajino, ki je prepričan, da bi to lahko znatno spremenilo operativno in strateško dinamiko vojne. "Ublažitev omejitev bi omogočilo Ukrajini, da lahko cilja vojaške objekte znotraj ruskega ozemlja, vključno z zračnimi bazami, ki lansirajo drone geran-2, in gostijo strateške bombnike, ki napadajo ukrajinska mesta," je dejal. Meni tudi, da bi to ogrozilo stabilnost ruskih oskrbnih linij in tudi otežilo rusko načrtovanje.










