Matija Stepišnik
Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki so ju v okviru bliskovite vojaške operacije v soboto zajele ameriške posebne enote, so v ponedeljek z obtožnico seznanili na sodišču v New Yorku. Med publiko v sodni dvorani je bil tudi dr. Jurij Toplak, pravnik, profesor, Mariborčan, ki že več let živi in dela v New Yorku. "Sojenja so odprta za javnost, niti za dokumente niso vprašali, samo telefone in računalnike so pobrali. Bilo nas je okoli 80, 50 novinarjev in 30 ostale publike, nekaj tudi ljudi iz Venezuele," za Večer pojasni Toplak.
Venezuelci, ki so bili med publiko, so bili po besedah Toplaka zelo čustveni. Nekaj ljudi se je zbralo tudi pred sodiščem, prav tako Venezuelci, ki so praznovali Madurov padec, in ameriški socialisti, ki so protestirali. "Policija je postavila ograje, a kdor je želel, je lahko šel v dvorano," pravi Jurij Toplak.
Sodnik, ki sodi, je star 92 let
Kot zanimivo je Toplak ocenil, da je zajeti venezuelski predsednik kljub odvetniku sam odgovarjal na vprašanja sodnika. "Bil je v kratkih rokavih in odgovarjal je špansko. Sodeloval je in zatrdil, da ne bo zaprosil, da bi se branil s prostosti. Delal si je zapiske, prosil, če jih lahko obdrži, in sodnik je to odobril. Komunikacija med njim in sodnikom je bila spoštljiva in konstruktivna. Sodnik ga je seznanil s pravicami in ga vprašal, ali je vedel, da ima te pravice. Maduro je odvrnil, da zdaj ve, da jih ima. Žena je bila prav tako prisotna, a je rekla, da želi zdravniški pregled, kar so odobrili. Med aretacijo si je poškodovala rebra." Odvetniki so sodišče spomnili še, da ima po mednarodnem pravu pravico komunicirati s konzulatom, kar je sodnik odobril. Kot zanimivost, sodnik, ki sodi v primeru Maduro, je star 92 let.
"Najmočnejši argumenti Madura so verjetno imuniteta voditelja države in pa pomanjkanje pristojnosti ZDA"
Kakšen je kazenski postopek ZDA proti Maduru
Dr. Toplak je pojasnil še dosedanji kazenski postopek proti Maduru: "26. marca 2020 je ameriško ministrstvo za pravosodje razkrilo zvezno obtožnico na sodišču za južno okrožje New Yorka, s katero so Madura in še 14 drugih sedanjih ali nekdanjih visokih venezuelskih uradnikov obtožili kaznivih dejanj, med drugim narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države ter povezanih kaznivih dejanj s področja trgovine z drogami in orožjem. Tožilci so trdili, da so Maduro in njegovi sodelavci vodili ali omogočali delovanje mreže za trgovino z drogami, pogosto imenovane 'kartel sonc' (Cartel de los Soles) – ki je z uporabo državne oblasti Venezuele ščitila in omogočala pošiljanje kokaina, namenjenega ameriškemu trgu." Leta 2025 so ameriške oblasti pritisk še okrepile, med drugim z zvišanjem nagrade na do 50 milijonov ameriških dolarjev za informacije, ki bi vodile do Madurovega prijetja ali obsodbe. "3. januarja 2026 so ameriške oblasti razkrile novo, razširjeno obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores. Obtožnica navaja, da naj bi se Maduro in njegovi družinski člani osebno okoriščali s korupcijo, povezano s trgovino z narkotiki'," pove Toplak.
Gre za standardni zvezni kazenski pregon v Združenih državah Amerike, ki se začne z obtožnico velike porote. To ni mednarodno sodišče (kot je Mednarodno kazensko sodišče – ICC) niti postopek izročitve (ti potekajo, preden je osumljenec pripeljan v ZDA) ali postopek pred vojaškim sodiščem.
Kakšni bodo Madurovi argumenti, na kaj bo stavilo tožilstvo
Obtožnica velike porote po Toplaku pomeni, da so zvezni tožilci veliki poroti predstavili dokaze, ta pa je ugotovila obstoj utemeljenega suma zveznih kaznivih dejanj. Kazenske obtožbe so bile uradno potrjene. Obe strani sta se dogovorili, da se postopek nadaljuje 17. marca: predkazenski postopki lahko trajajo več mesecev, v njih so lahko podani predlogi za zavrženje zadeve, obramba lahko izpodbija pristojnost sodišča oziroma vloži ugovor glede imunitete. "To bo verjetno ključno vprašanje, torej postopki glede veljavnosti dokazov," meni Toplak.
Nadaljuje: "Najmočnejši argumenti Madura so verjetno imuniteta voditelja države in pa pomanjkanje pristojnosti ZDA." Opozori še, da je podoben postopek zoper tujega predsednika tekel zoper Manuela Noriego (Panama), ki so ga obsodile ZDA, potem še Francija in še Panama. "Prejšnji primeri, na katere se bodo opirali tožilci, so tudi postopki, v katerih so bili obsojeni tuji teroristični voditelji, ki so jim sodila ameriška sodišča, in primeri mednarodnih narkošefov," sklene dr. Jurij Toplak.
