Kot je dejal vodja premierjevega kabineta Gergely Gulyas, so vojna v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji vodile k visoki rast cen energije po Evropi, kar je v velikem delu celine povzročilo energetsko krizo. Dodal je, da kakor stvari stojijo, Evropa zelo verjetno ne bo imela dovolj plina za prihodnjo kurilno sezono.
Zato se je madžarska vlada odločila razglasiti izredne razmere na področju energetike in sprejela sedem ukrepov, ki bodo začeli veljati 1. avgusta. Ti naj bi zagotovili, da bo imela država pozimi dovolj energije in da lahko shema omejitev zneskov na položnicah ostane v veljavi, je dejal Gulyas.
Med ukrepi je, da bo domača proizvodnja plina povečana z 1,5 milijarde na dve milijardi kubičnih metrov letno. Vlada je tudi pooblastila ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino za nabavo dodatnih količin plina. Skladišča so trenutno 44-odstotno polna, kar zadostuje za tri mesece, vlada pa jih želi napolniti v največji možni meri.
Vlada je tudi uvedla prepoved izvoza energentov, vključno z drvmi za kurjavo.
Madžarska bo poleg tega povečala pridobivanje lignita in znova zagnala bloke v termoelektrarni Matra ter podaljšala življenjsko dobo jedrske elektrarne Paks.
Trenutna splošna omejitev cen plina in elektrike je po Gulyasevih besedah "v trenutni vojni energetski krizi" nevzdržna, tako da bodo z avgustom uporabniki za povprečno porabo plačevali znižano ceno, medtem ko bo za del porabe nad povprečjem treba plačevati tržno ceno. Po podatkih vlade tri četrtine gospodinjstev porabijo manj plina in elektrike od povprečja, tako da jih sprememba ne bo prizadela. Za družine z več otroki bodo mejne vrednosti za nižje plačilo, ki veljajo po trenutni shemi, zvišali.
Gazprom: Ni zagotovil glede delovanja Severnega toka 1
Ruski energetski velikan Gazprom je danes opozoril, da ne more dati nobenih zagotovil glede varnega delovanja plinovoda Severni tok 1. Kot pravijo v Gazpromu, namreč nimajo nobenega dokumenta, ki bi dokazoval, da bo lahko Siemens turbino za kompresijsko postajo, ki je ključna za delovanje plinovoda, prepeljal iz Kanade, kjer je na popravilu.
"Gazprom nima niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da lahko Siemens prepelje plinsko turbino za kompresijsko postajo Portovaja iz Kanade, kjer je na popravilu," so po navedbah tujih tiskovnih agencij zapisali v Gazpromu in dodali, da v teh okoliščinah ni mogoče napovedati, kako bo z zagotavljanjem varnega delovanja kompresijske postaje Portovaja, ki je ključen obrat plinovoda Severni tok.
Plinska turbina je na popravilu v Kanadi v obratu v lasti nemškega industrijskega velikana Siemens. Družba Seimens Energy je junija sporočila, da turbine trenutno zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče dostaviti iz Montreala. Kanada je minuli konec tedna sporočila, da bo dovolila prevoz turbine v Nemčijo.
Turbino bodo po poročanju nemških medijev "v najkrajšem možnem času" z letalom prepeljali v Nemčijo in nato v Rusijo na kompresijsko postajo v bližini Sankt Peterburga, je poročala španska tiskovna agencija EFE.
Tiskovni predstavnik družbe Siemens Energy današnjega sporočila Gazproma ni želel komentirati, je medtem poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Gazprom je sredi junija dobavo plina prek Severnega toka 1, prek katerega je prihajal plin iz Rusije v Nemčijo, zmanjšal na 40 odstotkov zmogljivosti, kar je utemeljeval z zamudo pri vrnitvi plinske turbine, v ponedeljek pa je dobavo plina prek tega plinovoda popolnoma ustavil, in sicer, kot je zatrdil, zaradi vzdrževalnih del, ki naj bi trajala do 21. julija.
