Na zaključni Konferenci o prihodnosti Evrope v panelu, ki se ukvarja z močnejšim gospodarstvom, socialno pravičnostjo, zaposlovanjem in izobrazbo, mladino, kulturo in športom ter digitalno preobrazbo, sta v Dublinu sodelovala dva Slovenca. Pogovarjali smo se lahko z enim od njih.
Devetindvajsetletni samostojni podjetnik in tudi učitelj smučanja Rok Ropret prihaja iz okolice Kranja: "Kriteriji za izbiro državljanov so bili nekako dirigirani. Izpolnjeval sem pogoj mladosti in to, da prihajam iz predmestja. Sicer ni bilo nobenih drugih pogojev, niti ni bilo potrebno znanje tujega jezika. Vendar mi je angleščina prišla prav, ker so prevajalci sodelovali na daljavo in se je včasih zveza pretrgala, znalo se je v prevodu tudi kaj izgubiti. Naša podskupina je med drugim predlagala, da bi v Evropski uniji dobili neko telo, ki bi preprečevalo lažne spletne novice. V tej agenciji bi bili strokovnjaki z različnih področjih in bi novice opremili z nekakšnim elektronskim žigom, da so vredne zaupanja. Kot smo videli - ne le v covid času -, je internet preplavljen z manipulacijami, polresnicami in lažmi. Tako smo se tudi v podskupini dolgo kregali, ali so 5G-omrežja škodljiva zdravju ali ne."
Digitalni izklop
Ropret je doslej sodeloval v živo na dveh konferencah, na eni lani v Strasbourgu in zdaj v Dublinu, vmes pa še po zoomu. "Veliko zamisli mi je všeč, a hkrati smo se ukvarjali tudi z dosti balasta. Da smo ločili zrno od plev, so nam pomagali različni strokovnjaki. Še ena zamisel mi je bila zelo všeč. Namreč digitalni izklop. To pomeni, da te delodajalec ne bi smel iskati po elektronskih napravah po tistem, ko se ti je delovni dan zaključil."
Državljani, ki so o prihodnosti Evrope razpravljali v štirih panelih s po 200 udeleženci, prihajajo iz vse EU. Ob tem so na tem zadnjem panelu konference v Dublinu izrecno podprli Ukrajino v boju zoper agresijo njene veliko močnejše in večje sosede. Napad namreč nevarno ogroža prihodnost Evrope, kakršno si zamišljajo njeni pretežno mladi državljani.
Na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali Guillaume McLaughlin iz Evropskega parlamenta ter Colin Scicluna iz Evropske komisije in Marta Arpio Santacruz, smo izvedeli, da pri izboru državljanov za konferenco niso posebej gledali, da bi nanjo načrtno uvrstili predstavnike različnih manjšin. "Ne! Mislimo, da je vzorec dovolj velik, da smo dobili verno sliko raznovrstnosti v EU oziroma reprezentativnost. Tudi nismo nikogar spraševali o njegovem nazoru ali politični usmeritvi. Smo pa sicer naključne vzorce prilagodili tako, da smo dobili več mladih in več tistih iz zapostavljenih okolij," je dodal Scicluna.
Pred novinarje je pred zaključkom konference stopil tudi eden od treh njenih sopredsedujočih, evropski poslanec Guy Verhofstadt. Pojasnil je, da so predlogi za novo oblikovanje evropske povezave državljani v panelih izglasovani s 70-odstotno večino. "Nalašč smo določili odstotek, ki presega dvotretjinsko ustavno večino v naših nacionalnih parlamentih, da bi dobili čvrsto podprte predloge. Tako bodo institucije EU še bolj zavezane, da sprejeto uresničijo. Konferenca o prihodnosti Evrope je nekaj popolnoma obratnega od referenduma. Referendumsko vprašanje, postavljeno od zgoraj, ljudi razdeli. Eni so za, drugi proti. Tu pa gre za resno vajo v demokraciji, saj je treba predloge podpreti skoraj soglasno. Odpade tudi predalčkanje, kdo je evroskeptik, evrorealist ali evroevforik, kot to med seboj počnemo politiki, za nami pa novinarji. Mislim, da bi takšno konferenco, ki ustvarja predloge od spodaj navzgor, morali ohraniti in jo pripraviti v vsaki legislativni periodi, ki v EU traja pet let."
Multilingvizem
in dostojno preživetje za vse
Govorili smo tudi z najmlajšim udeležencem Paulom Bobircem iz Bukarešte. Šele čez dva tedna bo star 17 let: "Najbolj sem se zavzel za predlog, da bi v naših šolah posodobili kurikulume, saj nas še vedno ne naučijo ničesar o denarju, trgih, niti o tem, kaj storiti, če kdo doživi srčni napad. Sošolci me podpirajo, ker naši učitelji snov podajajo vse preveč dolgočasno in neprilagojeno novim tehnologijam."
Študentka politologije iz Bonna Ana Karolina Adamek zelo podpira predlog, da bi se otroci čim prej začeli učiti prvega tujega jezika, morda že v vrtcu, vsekakor pa na začetku osnovne šole. In seveda: "Odlična je zamisel o minimalni plači, ki bi bila v skladu s kupno močjo v državah članicah. Zagotovila bi podobno kakovost in dostojnost življenja za vse v EU."
Skozi izjave sodelujočih državljanov smo predstavili le skozi nekaj predlogov od skupaj skoraj 50, ki so jih v panelu včeraj popoldne sprejeli z glasovanjem in ki jih mora na plenarnih zasedanjih do maja potrditi Evropski parlament. Če bodo zamisli, če rečemo tako, "navadnih" državljanov potrjene tudi v institucijah EU, si smemo obetati, da EU postane močnejša, bolj povezana, digitalno in okoljsko naprednejša ter socialno pravičnejša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
