Ameriška agencija za priseljevanje in carino (Immigration and Customs Enforcement - ICE) je pod Trumpovo administracijo postala ena najbolj spornih oziroma kontroverznih zveznih institucij v ZDA. Ustanovljena je bila po terorističnih napadih 11. septembra 2001 kot del ministrstva za domovinsko varnost, danes pa ima ključno vlogo pri izvajanju migracijske zakonodaje, hkrati pa je vse pogosteje v središču kritik zaradi agresivnih postopkov, pomanjkljive transparentnosti in nasilja nad civilisti. Zadnji dogodki, v katerih so bili ljudje ustreljeni in ubiti med operacijami ICE, so sprožili proteste, zahteve po neodvisnih preiskavah in vprašanja o tem, kako daleč sme seči zvezna oblast pri notranjem nadzoru prebivalstva.
Dve agenciji v eni
ICE ni enotna policijska sila, razdeljena je na dve glavni operativni veji. Enforcement and Removal Operations (ERO) je zadolžena za iskanje, aretacije, pridržanje in deportacijo tujcev brez urejenega statusa ali z odločbo o odstranitvi. Gre za enoto, ki najpogosteje izvaja racije, prijetja na domovih ali na delovnih mestih ter upravlja centre za pridržanje migrantov. Druga veja, Homeland Security Investigations (HSI), deluje kot kriminalistična služba.
Njeni agenti preiskujejo čezmejni kriminal, trgovino z ljudmi, tihotapljenje, finančne goljufije, pranje denarja in kibernetski kriminal. Čeprav HSI formalno spada pod ICE, se njeni agenti pogosto primerjajo z agenti FBI in sodelujejo v širših zveznih preiskavah. V javnosti se izraz "ICE agenti" uporablja za obe skupini, a prav v operacijah ERO prihaja do največ spornih primerov uporabe sile.
Široka pooblastila, omejen nadzor
ICE ima po ameriški zakonodaji obsežna pooblastila. Njeni uradniki lahko osebe zaslišujejo glede migracijskega statusa, izvajajo aretacije brez sodnega naloga v določenih okoliščinah ter nosijo in uporabljajo strelno orožje. Pravila uporabe sile temeljijo na notranjih smernicah DHS, ki poudarjajo načelo objektivno razumne in nujne sile.
Trump zaradi protestov zagrozil Minnesoti
Predsednik ZDA Donald Trump je zvezni državi Minnesota, kjer oblasti in prebivalci protestirajo proti agresivnim dejanjem agentov ICE, zagrozil z uporabo zakona o vstaji iz leta 1807, v skladu s katerim lahko predsednik v zvezno državo napoti oborožene sile, da zadušijo morebiten upor. "Če pokvarjeni politiki iz Minnesote ne bodo spoštovali zakona in ustavili profesionalnih agitatorjev in upornikov, da ne bi napadali patriotov službe Ice, ki poskušajo le opravljati svoje delo, bom uporabil ZAKON O VSTAJI, kar je pred menoj storilo že mnogo predsednikov, in hitro naredil konec tej farsi, ki se odvija v tej nekoč veliki državi," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Zakon o vstaji iz leta 1807 pooblašča predsednika ZDA, da v primeru vstaje ali upora v zvezni državi vpokliče vojsko in nacionalno gardo. To lahko stori v primeru, če za ukrepanje zaprosijo oblasti v posamezni zvezni državi, ali pa v primeru vstaje, nasilja, nezakonitega združevanja ali zarote v kateri koli zvezni državi, ki ima za posledico odvzem ustavno zagotovljenih pravic, zvezna država pa sama ne more ali noče zaščititi navedenih pravic. Ta zakon so v preteklosti že uporabili številni ameriški predsedniki, med drugim za zatiranje delavskih uporov v 19. in v začetku 20. stoletja. Kasneje sta ga uporabila tudi predsednika Dwight D. Eisenhower in John F. Kennedy, da bi izvršila sodno odrejeno odpravo rasne segregacije, ki so ji nekatere zvezne države nasprotovale. Nazadnje pa je bil zakon o vstaji uporabljen ob nemirih v Los Angelesu leta 1992 zaradi policijskega nasilja. (sta)
Te smernice v celoti niso javno razkrite, večina preiskav pa poteka interno ali v okviru DHS, kar po mnenju organizacij za človekove pravice pomeni resen primanjkljaj zunanjega nadzora. Kritiki opozarjajo, da so civilisti pogosto v stiku z oboroženimi zveznimi agenti, ne da bi jasno razumeli njihova pooblastila ali identiteto, saj ICE pri operacijah pogosto deluje v civilnih oblačilih in neoznačenih vozilih.
Kdo lahko postane agent?
ICE nove kadre zaposluje prek zveznega sistema za iskanje služb. Postopki vključujejo varnostna preverjanja, fizične in psihološke teste ter specializirano usposabljanje. V zadnjih letih so se pojavili očitki, da je bil zaradi političnih pritiskov poudarek na hitrem zaposlovanju na račun temeljitega preverjanja kandidatov, zlasti v enotah, ki izvajajo aretacije in deportacije. Uradne institucije te trditve zavračajo, a razprava o kakovosti usposabljanja in nadzora nad agenti se je znova okrepila po nedavnih incidentih.
Smrtni streli in protesti
V začetku leta 2026 je Minneapolis postal simbol eskalacije. V enem primeru je med posredovanjem ICE umrla civilistka, v drugem pa je bil moški ustreljen v nogo med prometnim postopkom, povezanim z migracijsko operacijo. ICE je v obeh primerih zatrjeval samoobrambo, lokalne oblasti in priče pa so zahtevale objavo vseh posnetkov in neodvisno preiskavo.
Podobni primeri so bili zabeleženi tudi drugod po ZDA v letih 2025 in 2026, pogosto v okoliščinah, kjer so se ljudje poskušali umakniti ali niso vedeli, da gre za zvezne agente. Preiskovalni novinarji so ob pomoči javno dostopnih baz in sodnih dokumentov ugotovili, da se število primerov uporabe strelnega orožja v migracijskih operacijah povečuje, uradne statistike pa so skope in neenotne. Vprašanje ICE že dolgo presega zgolj migracijsko politiko. Postalo je simbol razprave o militarizaciji notranje varnosti, pravicah migrantov in mejah zvezne oblasti. Medtem ko zagovorniki agencije poudarjajo nujnost izvajanja zakonov in varnosti, kritiki opozarjajo, da agresivni postopki ustvarjajo strah, spodkopavajo zaupanje v institucije in vodijo v nepotrebne smrti.
Zahteve po reformi ICE – od večje transparentnosti do popolne ukinitve agencije – se pojavljajo že več let. Nedavni primeri nasilja pa kažejo, da bo razprava o njeni vlogi in odgovornosti v ameriški družbi v prihodnjih mesecih le še glasnejša.
