
Vlagateljem v rumeno kovino to v času, ko inflacija razjeda kupno moč denarja, hkrati pa obresti v bankah niso dovolj visoke, da bi nadokandile razliko, prinaša dobiček. Tisti, ki so v zadnjih letih varčevali v zlatu, so precej več zaslužili kot tisti, ki so se zanašali na banke ali gotovino.
Ali se bo takšen trend nadaljeval, ni mogoče predvideti s stoodstotno gotovostjo, vendar pa bodo v času pred nami še naprej prisotni dejavniki, ki so vplivali na nedavno naraščanje cen zlata, menijo analitiki.
Zlato je med investitorji tradicionalno znano kot varna naložba kapitala v negotovih časih, ki jih spremljajo globalna kriza, recesija, geopolitični in trgovinski konflikti ter vojne.
V takšnih obdobjih klasični instrumenti za vlagatelje, kot so delnice, pogosto postanejo tvegani in manj donosni, investitorji pa takrat iščejo alternative. Ena med njimi je lahko zlato. Zato tudi ni presenečenje, da cena zlata narašča v zadnjih letih. Globalno smo bili namreč priča pandemiji, prav tako pa tudi vojnam v Ukrajini in Palestini ter naraščajočim napetostim med Kitajsko in ZDA.
Zlato je kovina, ki je dostopna v zelo omejenih količinah, njeno rudarjenje pa je izjemno drago, zato tudi povečanje povpraševanja po zlatu povzroča naraščanje njegove cene, saj je ponudba precej fiksna.
Po zlatu ne povprašujejo več samo centralne banke, temveč tudi zasebni investitorji. Investicijski direktor ene največjih investicijskih bank Morgan Stanley je svetoval vlagateljem, da spremenijo razmerje svojih portfeljev. Po novem naj bi imeli 60 odstotkov sredstev v delnicah, 20 odstotkov v obveznicah in 20 odstotkov v zlatu.
To je za trg jasen znak, da institucionalni investitorji pričakujejo naraščanje cen zlata tudi v prihodnosti. Ni pa mogoče vedeti, koliko in s kakšno hitrostjo bo cena naraščala.








