Ob reki Narvi, ki ločuje Estonijo od Rusije, si nasproti stojita dve mogočni srednjeveški trdnjavi. Most prijateljstva, ki povezuje bregova in je nekoč veljal za simbol meddržavnega sodelovanja, danes kaže povsem drugačno, zloveščo podobo. Estonske oblasti so ga prekrile z bodečo žico in betonskimi protitankovskimi ovirami, znanimi kot zmajevi zobje. Eerik Purgel, vodja mejne policije v mestu Narva, kjer prevladuje rusko govoreče prebivalstvo, priznava ironijo imena mostu v današnjih časih. Mnogi se namreč bojijo, da bi to obmejno mesto z več kot 50.000 prebivalci lahko postalo nova strateška tarča ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Na estonski strani mostu plapola zastava zveze Nato ob zastavah Estonije in Evropske unije. Mejni prehod, kjer so se nekoč gnetli avtomobili potnikov namenjenih v Rusijo po nakupih ali na obisk k sorodnikom, je danes za promet popolnoma zaprt. Redki potniki morajo svojo prtljago čez mejo vleči peš. Purgel celo meni, da mostu morda sploh ne bi smelo biti. Medtem ko vojna v Ukrajini traja že več let, je vzdušje v Narvi mračno. Županja Katri Raik opozarja, da se vojna na robu Evrope doživlja drugače, saj prebivalci vsak dan zrejo neposredno v Rusijo na drugi strani reke in s strahom razmišljajo o prihodnosti.
Strogi ukrepi in notranje napetosti
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je Estonija, podobno kot Latvija in Litva, znatno okrepila svojo obrambo. Estonska vojska je številčno majhna; ministrstvo za obrambo navaja, da lahko skupaj z 2000 zavezniškimi vojaki Nata za obrambo države vpokličejo nekaj manj kot 44.000 ljudi. Poleg vojaških priprav so oblasti uvedle tudi druge varnostne ukrepe za zaščito nacionalne varnosti. Ruskim državljanom in osebam brez državljanstva so odvzeli volilno pravico na lokalnih volitvah, v desetinah šol pa so začeli izvajati pouk izključno v estonskem jeziku.
Te reforme so močno prizadele Narvo, kjer večina ljudi govori rusko. Spremembe so v kombinaciji z visoko brezposelnostjo, naraščajočimi življenjskimi stroški in pretrganimi vezmi z Rusijo močno povečale napetosti v tem obmejnem mestu. Predsednik mestnega sveta Mihail Staljnuhin opisuje trenutno situacijo kot najtežje obdobje v zadnjih štiridesetih letih. Ljudje preživljajo težko moralno in gospodarsko krizo, ki jo še poslabšuje nenehno govorjenje o vojni. Približno polovica prebivalcev Narve ima estonsko državljanstvo, tretjina rusko, okoli 7000 oseb pa je brez kakršnegakoli državljanstva.
Scenarij ruskega napada
Mnogi prebivalci se počutijo razpete med dvema svetovoma. Vladimir Aret, 32-letni upravitelj hotela in mestni svetnik, pravi, da čeprav se počuti kot Evropejec, včasih ne ve, kaj je njegova prava domovina. Medtem ko se nekateri opredeljujejo za estonske domoljube, drugi, ki spremljajo le ruske medije, hvalijo Putina in čutijo nostalgijo po sovjetskih časih. Rusija te razmere izkorišča za propagando in v svojih poročilih obtožuje Estonijo "rusofobije" in "neonacističnih" politik. Nemški politolog Carlo Masala opozarja, da odvzem volilne pravice ruskim državljanom predstavlja popolno priložnost za rusko propagando, poroča hrvaški portal Dnevnik.
Podobno kot v Donbasu na vzhodu Ukrajine bi lahko Rusija trdila, da so pravice njenih manjšin v tujini ogrožene, kar bi uporabila kot izgovor za vojaško posredovanje. Masala v svoji knjigi predstavlja črn scenarij, v katerem bi ruski vojaki zavzeli Narvo kot del širšega napada na baltske države, s ciljem destabilizacije Nata. Po njegovi oceni bi ruske sile mesto zavzele v nekaj urah, pri čemer bi jim pomagal del lokalnega prebivalstva, ki bi ga predhodno oborožili. Opozarja, da so ranljiva tudi druga mesta z veliko rusko manjšino, kot sta Kirkenes na Norveškem in Daugavpils v Latviji.
Pripravljeni na obrambo
Kljub pesimističnim scenarijem ankete kažejo, da se 65 odstotkov rusko govorečih prebivalcev opredeljuje za estonske domoljube. Jelisej Solovjov, osemnajstletni pripadnik prostovoljne obrambne organizacije Kaitseliit, ne dvomi v svojo zvestobo. Zna kopati rove in uporabljati strelno orožje ter zagotavlja, da so pripravljeni braniti svojo državo. Analitiki menijo, da Narva danes spominja na trdnjavo, kar bi morebitno vojaško posredovanje močno otežilo.
Vodstvo estonske mejne policije odločno zavrača idejo, da je Narva posebej ranljiva točka. Egert Belitšev, vodja mejne službe, poudarja, da veliko Rusov živi tudi v Berlinu, pa to ni samoumeven razlog za napad. Kljub temu so na mejnem prehodu odločni. Kot pravi Eerik Purgel: "To je naše mesto, branili ga bomo z našimi življenji."
