
V avstrijskem zdravstvu vre. Kljub temu, da se v sistem vsako leto steče več finančnih sredstev, se dostopnost do storitev za povprečnega državljana slabša. Kritiki opozarjajo, da se je pri naših severnih sosedih dokončno uveljavila tako imenovana dvotirna medicina, kjer debelina denarnice neposredno določa hitrost obravnave.
Najnovejša analiza je potrdila tisto, kar mnogi pacienti občutijo na lastni koži: razlike v čakalnih dobah med javnim in zasebnim sektorjem so postale neznosne. "Kdor ne želi ali ne zmore plačati, mora čakati dolgo, tudi do 13-krat dlje na pregled pri specialistu," je nad rezultati zgrožen Rudolf Silvan, predstavnik za zdravstvo pri socialdemokratih (SPÖ).
Politični boj in iskanje krivcev
Silvan opozarja, da se je avstrijski zdravstveni sistem v zadnjih letih močno poslabšal. Za nastalo situacijo ne krivi zdravstvenega osebja, ki dela v sistemu, temveč tiste, ki so ga oblikovali. "To je neuspeh zadnjih vlad v preteklih letih, od modrih, črnih do zelenih," je bil oster do političnih nasprotnikov, vključno s koalicijskimi partnerji.
Socialdemokrati zato postavljajo ultimat. Če se čakalne dobe ne bodo skrajšale, napovedujejo radikalnejše ukrepe. Eden izmed predlogov, ki je dvignil precej prahu, je zakonska obveznost za zasebne zdravnike, da morajo sprejeti določen delež pacientov iz javnega sistema. Po načrtih SPÖ bi zasebne zdravnike v sistem javnega zavarovanja sprva poskušali privabiti prostovoljno. Če to ne bi prineslo želenega učinka, pa bi sledila obveza.
Vrtoglave razlike v čakalnih dobah
Podatki, na katere se sklicujejo kritiki, izhajajo iz obsežne analize portala krankenversichern.at. Raziskava je temeljila na skoraj 1600 navideznih klicih za naročanje v obdobju med koncem novembra in sredino januarja. Rezultati so pokazali ogromen prepad med zdravniki s pogodbo z zdravstveno zavarovalnico in zasebniki.
Najbolj drastične razlike so opazne prav pri najbolj iskanih specialističnih storitvah. Medtem ko morajo pacienti z javnim zavarovanjem na pregled pogosto čakati več tednov, je dostopnost v zasebnem sektorju skoraj takojšnja. V ortopediji je na primer pri zasebniku mogoče priti na vrsto v dveh dneh, v radiologiji v treh, pri okulistu pa v štirih dneh.
Tudi v močno obremenjenih strokah, kot sta ginekologija in urologija, so razlike očitne. V javnem sistemu je povprečna čakalna doba skoraj sedem tednov (46 oziroma 48 dni), medtem ko je mediana pri zasebnikih stabilno pod dvema tednoma, natančneje 13 dni.




