Vlada v Rimu je s 1. januarjem uvedla posebno dajatev v višini dveh evrov za male pošiljke v vrednosti do 150 evrov, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije. Cilj ukrepa je bil jasen: zaustaviti nenadzorovan dotok potrošniškega blaga kitajskih velikanov, kot sta Shein in Temu, ter zaščititi domače trgovce.
Vendar pa se je načrt propadel hitreje, kot so pričakovali največji pesimisti. Namesto da bi plačevali italijanski davek, so logistična podjetja pošiljke preprosto preusmerila na druga evropska letališča, kjer tovrstnih dajatev ni. Podatki italijanske carinske uprave so zgovorni: število malih pošiljk, ki so prispele neposredno v Italijo med 1. in 20. januarjem, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za kar 36 odstotkov.
Učinek bumeranga
Italijanski logistični sektor je zaradi nenadnega upada prometa v šoku. Operaterji letališč in logistična podjetja poročajo o drastičnem zmanjšanju obsega dela, saj tovorna letala izven EU zdaj pristajajo drugje. Valentina Menin, direktorica industrijskega združenja Assaeroporti, ki zastopa upravljavce 32 italijanskih letališč, vključno s ključnim vozliščem Malpensa, je situacijo opisala brez olepševanja. "Ukrep je imel učinek bumeranga," je dejala in opozorila, da celoten italijanski logistični sektor zaradi te poteze izgublja posle.
Samo na letališču Malpensa, ki predstavlja vstopno točko za 60 odstotkov vsega blaga, ki v Italijo pride po zraku, so od uvedbe davka zabeležili preusmeritev najmanj 30 tovornih letov. Ta letala zdaj pristajajo v belgijskem Liègeu, nizozemskem Amsterdamu in madžarski Budimpešti, poroča Financial Times. Ko blago enkrat vstopi na skupni evropski trg in gre skozi carinski postopek v drugi državi članici, se lahko prosto giblje do končnega cilja v Italiji brez dodatnih carinskih dajatev ali italijanskih pristojbin.
Povečano onesnaževanje in izguba prihodkov
Ironija novega ukrepa je v tem, da blago še vedno konča pri italijanskih kupcih, le pot do tja je postala daljša in okolju bolj škodljiva. Andrea Cappa, direktor združenja Confetra, ki zastopa 60.000 italijanskih logističnih in prevozniških podjetij, opozarja na absurdnost situacije. "Blago še vedno prihaja v Italijo, vendar s tovornjaki iz drugih držav, brez plačila predvidenega davka. To le povečuje onesnaževanje in prenaša promet v druge države," je pojasnil Cappa in dodal, da bo italijanska logistična industrija utrpela veliko škodo, če se izvajanje davka ne ustavi.
Vlada je sicer računala, da bo z novim davkom letos zbrala 122 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa kar 245 milijonov evrov letno. Glede na trenutno stanje, se zdi ta cilj nedosegljiv. Še več, ker carinska služba in logisti še vedno posodabljajo svoje računalniške sisteme, se bo uradno pobiranje davka začelo šele marca, vendar bodo podjetja odgovorna za plačilo dajatev za nazaj, za vse pošiljke od 1. januarja dalje.
Zaradi nastalega kaosa se v italijanski politiki že pojavljajo pozivi k zamrznitvi ukrepa. Poslanec stranke Forza Italia, ki je del vladajoče koalicije, je predlagal, da se uveljavitev davka odloži do 1. julija. Takrat naj bi namreč celotna Evropska unija začela zbirati carinsko dajatev na male pošiljke, kar bi izenačilo pogoje na trgu in preprečilo izogibanje dajatvam s preusmerjanjem letal v sosednje države. Do takrat pa Italija tvega, da bo ostala brez načrtovanih prihodkov in z nezadovoljnim logističnim sektorjem, ki nemočno opazuje, kako posel prevzemajo tekmeci na severu Evrope.
