
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, naj bi imel skrbno pripravljen načrt za umik iz države, če bi množični protesti postali neobvladljivi in bi mu varnostne sile odpovedale poslušnost. Po obveščevalnih podatkih je ruta za pobeg iz Teherana že določena, cilj pa naj bi bila Moskva, kjer bi 86-letni voditelj s svojim najožjim krogom iskal zatočišče pred morebitnim strmoglavljenjem oblasti.
Tako imenovani "načrt B" je namenjen Hameneju in njegovi družini, vključno s sinom in verjetnim naslednikom Mojtabo, ter približno dvajsetim tesnim sodelavcem. Kot poroča britanski The Times, ki je imel vpogled v obveščevalno poročilo, bi se načrt aktiviral v trenutku, ko bi vrhovni voditelj ocenil, da vojska in varnostne sile izgubljajo nadzor, dezertirajo ali zavračajo ukaze o nasilnem zatiranju nemirov. Ključni dejavnik pri izbiri destinacije naj bi bila Hameneijeva naklonjenost ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in prepričanje o kulturni bližini obeh režimov.
Vzor v sirskem predsedniku
Nekdanji pripadnik izraelske obveščevalne službe Beni Sabti, ki je iz Irana pobegnil po islamski revoluciji, ocenjuje, da je Moskva edina logična izbira za Hameneja. Strategija umika naj bi bila deloma zasnovana po zgledu sirskega predsednika Bašara al Asada in njegovega domnevnega umika v rusko prestolnico. Priprave na morebiten beg vključujejo tudi obsežno zbiranje finančnih sredstev in nepremičnin v tujini, kar naj bi olajšalo prehod in zagotovilo varno bivanje v izgnanstvu.
Hamenej namreč nadzoruje ogromno premoženje, predvsem preko organizacije Setad, mreže poldržavnih skladov, katerih vrednost je bila že pred leti ocenjena na 95 milijard dolarjev. Ta sredstva so pod njegovim neposrednim nadzorom, kar mu omogoča hitro mobilizacijo virov. Poleg tega imajo številni njegovi tesni sodelavci, vključno z visokimi uradniki varnostnega sveta, družinske člane že nastanjene v tujini, predvsem v ZDA, Kanadi in Dubaju, kar kaže na to, da iranska elita že dlje časa računa na možnost izhoda v sili.
Povod za aktivacijo načrta bi bila nezmožnost varnostnih sil, kot so revolucionarna garda (IRGC) in milica Basij, da zatrejo proteste, ki jih poganja huda gospodarska kriza. Kljub brutalni sili, uporabi pravega streliva in vodnih topov, se nezadovoljstvo širi po iranskih mestih. Protestniki vse glasneje nasprotujejo financiranju tujih zaveznikov, kot sta Hezbolah in Hamas, ter zahtevajo, da se sredstva namenijo reševanju domače inflacije in revščine.
Zahodne obveščevalne službe v svojih psiholoških profilih ocenjujejo, da je Hamenei fizično in mentalno oslabljen, zlasti po lanskoletnih napetostih z Izraelom. Opisujejo ga kot paranoičnega voditelja, obsedenega s preživetjem, ki se je med krizami pogosto zatekal v bunkerje. Njegova pragmatičnost mu narekuje taktični umik, če bi presodil, da je to edini način za ohranitev dolgoročnih interesov, čeprav še vedno verjame v svojo "božansko misijo" vodenja Irana proti Zahodu.





