Nekoč mirna in idilična vasica Dubrava Pušćanska v hrvaškem Zagorju se je spremenila v prizorišče prave nočne more za tamkajšnje prebivalce. Kraj, kjer so ljudje iskali mir in stik z naravo, je danes preplavljen s težkimi tovornjaki, hrupom in nepreglednimi kupi gradbenih odpadkov. Središče te ekološke in sosedske drame je Daniel Šeničnjak, podjetnik s pisano preteklostjo, ki je svoje zemljišče, nekoč sadovnjak, spremenil v ilegalno odlagališče.
Zgodba je dobila še bolj bizaren zasuk, ko je na teren prišla ekipa oddaje Provjereno. Namesto da bi se skril ali podal mirno pojasnilo, je Šeničnjak sam stopil pred kamere, nato pa povsem izgubil živce. Na novinarko je začel vpiti, ko ga je soočila z vprašanjem, zakaj gradbeni odpad odlaga na kmetijska zemljišča in celo v gozd. Njegov odgovor je bil vse prej kot kesanje; arogantno je zatrdil, da se pač "znajdejo, kakor vedo in znajo".
"To je moje dvorišče, ne potrebujem dovoljenja"
Prizorišče, ki je pričakalo novinarsko ekipo, je spominjalo na postapokaliptični film. Tam, kjer bi moralo rasti sadno drevje, se zdaj dvigajo gore gradbenega materiala in smeti. Prebivalci so ogorčeni. "To je kataklizma, to je nedojemljivo," je za kamere povedal domačin Matija, soseda Andrea pa je dodala, da je življenje v vasi postalo nevzdržno. Od ranega jutra do večera namreč stroji drobijo gradbeni material, prah pa prekriva vse v okolici.
Šeničnjak v svojem početju ne vidi prav nobene težave. Ko ga je novinarka opozorila na nezakonitost početja, je Šeničnjak cinično odvrnil: "To je dvorišče, to je parkirišče, krog podjetja. Ne potrebujemo dovoljenja, da bi imeli deponijo materiala." Seveda to ne drži, a podjetnik je prepričan, da so problem sosedje, ki si domišljajo, da mora biti njihova vas oaza miru in čistega zraka.
Domačini opozarjajo, da je škoda že nepopravljiva. Del odpadkov naj bi zakopali kar v zemljo. "Ta zemlja je mrtva. Ostalo pa so se odločili drobiti. Prah se dviguje, hrup je neznosen, življenje v vasi je uničeno," so obupani sosedje, ki se počutijo popolnoma nemočne pred samovoljo enega človeka.
Obsojen goljuf in davčni dolžnik
Vendar pa aroganca pred kamerami ni edina težava Daniela Šeničnjaka. Izkazalo se je, da gre za starega znanca policije in sodstva. Šeničnjak je namreč priznal krivdo za prevaro v višini kar 180 tisoč evrov, zaradi česar je bil obsojen na eno leto zapora in pet let pogojne kazni. Poleg pravnomočne obsodbe se njegovo ime pojavlja tudi med davčnimi dolžniki – v Zagrebški županiji zaseda visoko 14. mesto na seznamu neplačnikov davkov.
Kljub temu, da je inšpektorat izdal že dve odločbi za odstranitev odpadkov in podal kazensko ovadbo, se v praksi ni spremenilo nič. Tovornjaki še vedno vozijo, stroji še vedno ropotajo, kupi smeti pa rastejo. Lokalna samouprava s podjetjem, povezanim s Šeničnjakom, celo redno sklepa posle, ki se financirajo z javnim denarjem, kar celotni situaciji dodaja še pridih popolnega absurda. Prebivalci Dubrave Pušćanske se tako sprašujejo, ali v njihovi državi zakoni veljajo za vse enako ali pa so nekateri posamezniki preprosto nedotakljivi, ne glede na to, kako glasno kričijo na novinarje.










